Prvi dan tradicionalne krvodajalske akcije Vijol'čna kri za vse ljudi, ki jo pripravljajo Center za transfuzijsko medicino (CTM) UKC Maribor, Območna enota Rdečega križa Maribor in NK Maribor na stadionu Ljudski vrt, se je za odvzem krvi prijavilo približno 170 ljudi, je povedala specialistka transfuzijske medicine Erika Kavaš iz CTM. V dveh dneh, kolikor traja akcija, pa pričakujejo 250 odvzemov. Akcija je letos že štirinajstič.
V treh bolnišnicah severovzhodne Slovenije - v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju -, porabijo sicer v enem tednu med 350 in 400 enot krvi, če bo krvodajalska akcija v Ljudskem vrtu tako uspešna kot napovedano, bodo v dveh dneh že skoraj zadostili tem potrebam. Kavaš je sicer pojasnila, da so trenutne zaloge v Mariboru nižje od povprečja, kar je stalnica ob koncu poletja. Termin za izvedbo krvodajalske akcije je zato skrbno izbran in premišljen. "Planirana je v začetku septembra, da bomo lahko nemoteno funkcionirali pri zdravljenju bolnikov s krvjo v SV Sloveniji tudi v mesecu septembru."
Največji manko krvodajalcev v najbolj aktivni starostni skupini
V Sloveniji že 72 let izvajamo prostovoljno, neplačano, anonimno krvodajalstvo, katerega glavni organizator je Rdeči križ Slovenije. Cilj je to tradicijo ohraniti tudi v bodoče. Da bi to dosegli, kot je pojasnila specialistka transfuzijske medicine, "poskušamo uvajati inovativne pristope in izvajati promocijske krvodajalske akcije, kakršna je današnja". Izpostavila je, da je ta akcija še posebej pomembna, saj vsi poskušamo živeti zdravo življenje in kot simbol zdravega življenja imamo naše športnike. "Vsi športniki so naši, mi jih občudujemo in smo jim hvaležni, da podpirajo sistem prostovoljnega krvodajalstva," je dodala.
Metod Dolinšek, sekretar RKS OZ Maribor, je opisal izzive, ki se jim morajo glede krvodajalstva prilagajati. V Sloveniji je največji izziv k darovanju krvi pritegniti aktivno prebivalstvo med 18 in 55 let, največje pomanjkanje krvodajalcev pa opažajo v starostni skupini med 30 in 55 let. Torej pri ljudeh, ki so najbolj zdravi, najbolj sposobni, najbolj fit in bi lahko darovali največ krvi, tako Dolinšek. "Na žalost smo v naši družbi uspelo ošibiti solidarnost. Preko mladih pa jo naprej gradimo zelo uspešno in takšne akcije, kot je Vijol'čna kri za vse ljudi, kamor vabimo navijače, simpatizerje, delavce v športnem kolektivu, so tiste, ki širijo bazen krvodajalstva," pojasnjuje.
Dolinšek je prepričan, da je krvodajalstvo ena najlepših humanitarnih stvari, ki je povrh vsega še zastonj: "Nič druga ni treba vložiti kot to, da prideš na odvzemno mesto, si vzameš pol ure svojega časa, da daruješ kri, s tem pa si naredil dobro delo za nekoga, ki bo to kri prejel." Po njegovih besedah je kri tudi temeljna substanca zdravniških procesov v našem zdravstvenem sistemu, ki je ne more nič nadomestiti. "Nobena farmacevtska in druga industrija še ni uspela sproducirati umetne krvi. Edino kri je tisto, kar lahko ljudje damo drug drugemu in s tem omogočimo nekomu drugemu življenje."
Na to akcijo moraš priti, ni druge
Iz Rogaške Slatine prihaja običajno na tekme, tokrat pa je sedel na stol za odvzem krvi Daniel Kuraj. Življenjsko tekočino je v Ljudskem vrtu daroval že šestič, krvodajalske akcije se udeleži tudi takrat, ko vijol'čnim ne gre najbolje. "Morda bo kri potreboval tudi kdo naših bližnjih," razmišlja. Bernarda Majcen iz Grajene pri Ptuju ima člansko karto in pride na skoraj vse tekme, devetič pa je darovala "vijol'čno" kri. "Na to akcijo moraš priti, ni druge," je odločna. K prvi udeležbi so jo prepričali otroci: "Prišli so, me povabili s sabo, pa sem šla," se spominja. Pred tem ni bila krvodajalka. "Tu sem začela in še kar vztrajam." Razmišlja pa, da bi lahko v Ljudskem vrtu organizirali še kakšno akcijo ali pa obstoječo podaljšali za kak dan.
Krvodajalec je že v srednji šoli postal Kristjan Fuks, zanj je bilo tokratno darovanje krvi že štiriindvajseto. Na vprašanje, kako bi prepričal k darovanju nekoga, ki ga je strah, odgovarja, da ni to nič takšnega. "En pikec, pa je to to. Pol ure si tukaj, pa imaš ves dan prosto. Pa še sendvič dobiš, drugje celo kranjsko klobaso," je šaljivo dodal.
Krvodajalce je obiskal tudi nogometaš NK Maribor Luka Krajnc, ki je povedal, da so presrečni glede števila prijavljenih ljudi. Sam krvi zaradi natrpanega urnika ni mogel darovati. Stalnica poleg krvodajalcev, ki se radi vračajo, ostaja tudi pobudnica akcije Mojca Pepelnik. "To, da smo skupaj že 14 let, je plod velike vztrajnosti, skromnosti in hvaležnosti. Tudi danes bi rada zaploskala vsem krvodajalcem, ki so tukaj, in se zahvalila tudi vsem podjetjem in društvom, ki so se oglasila, da pridejo darovat kri danes ali jutri." V sredo bo mogoče kri darovati do 14. ure, Ljudski vrt pa lahko z namenom darovanja krvi obiščejo tudi tisti, ki se niso prijavili. "Še nikogar nismo zavrnili," je zaključila Erika Kavaš.
