"Moje telo, moja izbira!" je v soboto dopoldne odmevalo po Gosposki ulici v Mariboru. Šlo je za Shod za dostojno življenje študentskega društva Iskra, kot odziv na Pohod za življenje, ki ga je znova priredila skupina, zbrana okoli desničarskega populista Aleša Primca.
"Nismo tukaj, da bi debatirali o pravici do splava, ta ustavno zagotovljena pravica ima široko podporo v Sloveniji. Opozarjamo pa, da brez kvalitetnih in široko dostopnih javnih storitev ni mogoče izvrševati teh reproduktivnih pravic. Zato govorimo tudi o pomanjkanju ginekologov, da razpada sistem javnih vrtcev, da bi lahko bil porodniški dopust bolje urejen in da se je na splošno treba boriti za javne storitve," nam je ob robu protesta povedala predstavnica Iskre Petra Bolta. Nasprotniki pravice do splava se po njenih besedah ne borijo zares za življenje, ker da ne naredijo ničesar, da bi ljudje lahko dostojno živeli.
"Ni nam vseeno, v kakšni družbi živimo," je shod z govorom otvorila Maruša Špec iz Socialistrskega bralnega krožka (SBK). Opozorila je, da če se ženska ne more svobodno odločati o svojem telesu in o družini, se ne more niti svobodno politično udejstvovati. Ukrepi, ki ukinjajo dostop do splava, prizadenejo delavske ženske, je izpostavila. Tiste z višjimi dohodki namreč lažje najdejo rešitev tudi v tujini. Zato da gre tudi za boj proti kapitalizmu, za kar je potrebno kolektivno delovanje, je sklenila. "Naj gori, naj gori patriarhat!" in "Od Murske do Sežane proletarka naj vstane!" je nato vzklikalo nekaj deset njenih somišljenikov na poti do Trga svobode. Pa: "Nočem cvetlice, hočem delavske pravice!"
"Gre za razredni boj"
Policija je ves čas skrbela, da se oba shoda nista približala na več kot kakšnih sto metrov. Shod za dostojno življenje so spremljali že na Glavnem trgu, kjer se je začel, nato pa jih na križišču Gosposke in Slovenske ulice usmerili po Krekovi ulici do Trga svobode, saj so Primčevi protestniki imeli bazo na Grajskem trgu.
"Nasprotujejo že zapisanim pravicam. Gre pa tudi za razredni boj. Za željo po nadzoru nad pravicami delavk, žensk in njihovih teles. V resnici želijo nadzirati delovno silo," je povedala Lana Guček, ki je shod zaključila z govorom na Trgu svobode, v katerem je spomnila, da je pravica do umetne prekinitve nosečnosti ustavna pravica, vendar da ne zadostuje, če je samo na papirju. V Iskri namreč opozarjajo tudi na širše družbeno okolje, ki določenim skupinam onemogoča dostop do te in drugih pravic. "Pri nas je 230.000 žensk že brez izbranega ginekologa," je izpostavila Guček. Poudarila je tudi, da prepoved splava ne ustavijo opravljanje prekinitev nosečnosti, temveč jih potisnejo v ilegalo, zaradi česar da v svetu umre okoli 10.000 žensk letno, saj se tovrstni posegi opravljajo nato v slabih higienskih pogojih. "Najbolj potem nastradajo tisti, ki že zdaj komaj preživijo," je še dodala, saj si varnejše posege lahko v državah, kjer velja prepoved, privoščijo le premožnejše ženske.
Tudi nasprotovanje cepljenju
"Ne bomo tiho in dovolili, da nam odvzamejo, kar so generacije pred nami izborile. Gre tudi za boj tistih, ki ne morejo govoriti zase. Za življenje, ki ga ne določa prisila, ampak svobodna izbira," je sklenila Guček in vsem zaželela varno pot domov.
Na Grajskem trgu je bilo sicer postavljenih več stojnic s propagandnim materialom in pisanimi baloni, ki so jih delili med otroke. Poleg nasprotovanju reproduktivnim pravicam pa so izpostavljali še nasprotovanje obveznemu cepljenju.
