Pogrebno podjetje Maribor obeležuje tri častitljive jubileje, ki zaznamujejo zgodovino podjetja in kulturno podobo mesta - 70 let cvetličarne Aralija, 40 let pokopališča Dobrava in 20 let članstva v Združenju evropsko pomembnih pokopališč (ASCE). Slovesnost so pripravili v poslovilni dvorani na Dobravi, program je povezoval komik, imitator in violončelist Tilen Artač, ki je z violinistom Klemnom Bračkom poskrbel tudi za glasbeno spremljavo.
Dogodka, na katerem je bila na ogled razstava cvetličnih aranžmajev, so se udeležili župani, predstavniki javnih podjetij in poslovnih partnerjev ter predstavniki Združenja evropsko pomembnih pokopališč. Slovesna govornika sta bila mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter. Prvi je povedal, da "urejena pokopališča povedo več kot marsikatera zgodovinska knjiga" in da bo občina zagotovila denar (dobrih sto tisoč evrov) za ureditev Spominskega parka na Dobravi. Drugi pa je dejal, da so ponosni, da so del te zgodbe, in se zahvalil delavcem Pogrebnega podjetja Maribor.
Dobrava vsaj še za sto let
Zbrane je nagovorila tudi direktorica Lidija Pliberšek, ki je razmišljala, da vse tri obletnice kažejo njihovo pot ne le v Mariboru in Sloveniji, ampak tudi evropskem prostoru. Jubilej Cvetličarne Aralija, ki je v okviru takratnega Mestnega pogrebnega zavoda Maribor začela delovati kot vrtnarija na Pobrežju, pomeni 70 let hortikulturnega ustvarjanja in postavljanja smernic v žalni floristiki. "Smo nosilci razvoja te dejavnosti v tem okolju in prav je, da damo priznanje vsem zaposlenim, ki tu ustvarjajo in so ustvarjali," je ob robu prireditve povedala direktorica Pogrebnega podjetja.
Pokopališče Dobrava so odprli leta 1985. Izstopa zaradi svojega Parka spomina, ki je mednarodni prostor miru, kjer so brez delitev in vrednostnih sodb združili spomin na žrtve obeh svetovnih vojn ter povojnih pobojev. Posebno je tudi, ker gre za tratno pokopališče. "Da gre za zelene tratne površine, najemniki grobnih mest niso ponotranjili. Še vedno se kaže potreba po individualnem urejanju. Vendar bo razvoj pokopališča moral iti v smeri prvotne zasnove, torej enotne, uniformirane urejenosti. Mislim, da nam bo to s širitvijo pokopališča, ki je že v izvedbi, tudi uspelo," je dejala Pliberšek. Dodaja, da je območje, ki je na Dobravi predvideno za pokopališče, tako veliko, da ima Maribor možnost širitve vsaj še naslednjih sto let.
Pokopališča kot del kulturne dediščine
Pliberšek je ponosna tudi na 20 let članstva v Združenju evropsko pomembnih pokopališč, ki vključuje prek 180 pokopališč širom Evrope. Njegovo poslanstvo je ohranjanje pokopališč kot dela kulturne dediščine in krepitev zavesti o tem med splošno populacijo. "To zavest v lokalnem okolju dvigujemo z različnimi prireditvami, vodenimi ogledi in različnimi koncerti na pokopališču ter kulturnimi dnevi, ki jih pripravljamo za osnovnošolce in gimnazijce. Konec koncev pa tudi z današnjo prireditvijo," je pojasnila sogovornica, ki temu mednarodnemu združenju predseduje že deset let.
