(FOTO) Kaj bo nova mariborska pridobitev pomenila za zneske na položnicah?

Toploto v mariborskem sistemu daljinskega ogrevanja odslej zagotavljajo tudi s pomočjo novega kotla na lesno biomaso. Gregor Makovec, direktor družbe Energija in okolje, ki je izvedlo projekt v okviru skupine Energetika Maribor, pojasnjuje, da so se gradbena dela začela julija lansko leto. Do danes je nastal 14 metrov visok objekt s 700 kvadratnimi metri površine, v katerem se nahajata kotel na lesno biomaso in tedensko skladišče lesne biomase. Objekt je opremljen tudi s transportnim sistemom za avtomatiziran dovod lesnih sekancev v kotel. Investicija je vredna 3,7 milijona evrov, s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost pa jo je podprlo tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je primaknilo 1,3 milijona evrov. Gre za kotel moči pet megavatov, ki bo na letno proizvedel okoli 15 tisoč megavatnih ur toplotne energije, kar bo pomenilo od 10- do 15-odstotni dodatni delež obnovljivih virov v strukturi energentov mariborskega sistema daljinskega ogrevanja. Mariborska prizadevanja za razogljičenje Po besedah direktorja Energetike Maribor Jožeta Hebarja je investicija pomembna kot kazalnik smeri razvoja podjetja, to je smer razogljičenja in diverzifikacije proizvodnih virov: "S tem se odmikamo od praktično stoodstotne odvisnosti od zemeljskega plina, za katerega seveda ne moremo biti prepričani, da bo vedno na voljo v zadostnih količinah, takrat ko ga bomo potrebovali." Pri tem poudarja, da lesna biomasa, ki se v kotlu uporablja kot gorivo, prihaja iz lokalnega okolja. Hebar izpostavlja, da gre za eno najpomembnejših investicij v zadnjih dveh letih, po postavitvi visokotemperaturne toplotne črpalke na Lentu pa še za eno v vrsti investicij za dosego cilja razogljičenja: "Poleg tega lahko v pasu deluje celo leto, tudi v najhujši zimi." Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je ob priložnosti napovedal, da načrtujejo še dodaten kotel na lesno biomaso, in sicer na območju Melja. Poleg tega Arsenovič izpostavlja še načrtovano energetsko sanacijo 28 objektov, uvedbo fotovoltaike na občinskih objektih in šest tisoč energetsko potratnih luči, ki so jih zamenjali. Arsenovič upa, da bo kmalu sprejeta tudi uredba, ki bo mestu omogočila postavitev objekta za energijsko izrabo odpadkov. Kako se bo investicija poznala na položnicah? Kako pa se bo investicija odrazila na položnicah Mariborčanov? "V prvi vrsti je treba pošteno povedati, da ima vsaka nova investicija negativen vpliv na fiksni del stroškov na položnici. Je pa zelo pomembno, da nam ta investicija zagotavlja ceno, ki jo imamo. To pomeni, da tudi, če bi prišlo do višanja cen drugih energentov, posebej plina, lahko mi potem vzdržujemo ceno, ki smo si jo zastavili za ogrevalno sezono," pravi Hebar. Kot še pove, novi kotel omogoča, da bi lahko Maribor do določene mere ogrevali tudi v primeru prekinitve oskrbe z zemeljskim plinom, in sicer s kombinacijo kotla na lesno biomaso, visokotemperaturne toplotne črpalke in dveh kotlov, ki sta opremljena s posebnimi gorilniki za nafto. Sam sicer meni, da je zemeljski plin čist in prilagodljiv energent in da je za cenovno vzdržen sistem verjetno najboljša rešitev kombinacija plina in obnovljivih virov. V Energetiki Maribor pričakujejo, da bo na vrhuncu naslednje kurilne sezone zemeljski plin predstavljal okoli 80 odstotkov v strukturi energetskih virov za sistem daljinskega ogrevanja, medtem ko na drugi strani v poletnih mesecih uporaba zemeljskega plina skoraj ne bo potrebna, pravi Hebar. Slovenija ena od teh držav EU brez plinskega skladišča Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je pozdravil novo mariborsko pridobitev tudi z vidika pomena energetske samooskrbe v spremenjenih varnostnih okoliščinah v Evropi. Energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini, pravi, je vse sisteme daljinskega ogrevanja na zemeljski plin spravila v škripce zaradi posledičnih rasti cen tega energenta: "Ta objekt je okoljsko prijazen, skladen z državnimi in občinskimi energetskimi strateškimi usmeritvami, hkrati pa na nek način osamosvaja lokalno skupnost od tujih energetskih virov." Kumer poudarja, da so obnovljivi viri energije strateška prednost Evrope in Slovenije, večja neodvisnost od uvoza tujih fosilnih energentov pa po njegovih besedah pomeni tudi večjo suverenost države. Slovenija, pravi, je ena od treh držav članic Evropske unije, ki nimajo skladišč zemeljskega plina in je bila v tem pogledu popolnoma odvisna od ruskega zemeljskega plina. "S tem smo se soočili in skupaj z javnimi podjetji v občinski lasti osnovali strategije in ukrepe, kako se v čim krajšem možnem času prestrukturirati in preiti na obnovljive vire energije." Pri tem je Kumer izrazil željo, da bi tudi v naslednji perspektivi čim več evropskih sredstev usmerili v projekte v Mariboru. Pri tem bo po načrtih ministrstva za posodobitve sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji predvidoma na voljo 50 milijonov evrov. Koliko sekancev bo potrebnih in kdo jih bo dobavljal? Količina lesnih sekancev, potrebna za nov kotel, ki ga je dobavil avstrijski proizvajalec Binder, je seveda odvisna od porabe toplote v danem trenutku, pojasnjuje Makovec, sicer pa jo merijo v megavatnih urah in ne v tonah, saj potrebna količina variira tudi glede vlažnost sekancev. Sekance sicer v skladišče dovažajo s kamioni, na katerih se nahaja od 24 do 30 ton sekancev, za dnevno porabo sta potreba dva kamiona sekancev. Potrebne sekance dobavlja podjetje Tesar Les. Z njimi imajo sklenjeno pogodbo še za naslednjo kurilno sezono, nato bodo ponovno izvedli razpis za dobavitelje sekancev.

zadnje objavljene

pogledi

mnenje

(FOTO) Kaj bo nova mariborska pridobitev pomenila za zneske na položnicah?

Preberite celoten članek

sponzorirana vsebina

povezani prispevki

izbrano

bonbon

kvadrati