"Biti znanstvenica se sliši zanimivo, še posebej, če bi lahko delala z mikroskopom, ampak je težko priti zraven, hočem reči - biti moraš zelo dober v šoli," je tuhtala osnovnošolka Naja iz OŠ Puconci, potem ko je s prijateljicami skozi mikroskop opazovala teksturo rastlin, eksperimentirala z magnetizmom in raziskovala barve v navidez neprivlačnih snoveh. To je bilo le nekaj aktivnosti, ki jih je pripravila Fakulteta za naravoslovje in matematiko. Nato je s prijateljicami obredla še druge stojnice z eksperimenti, delavnicami, demonstracijami, razstavami, nagradnimi igrami in kvizi, ki so jih fakultete Univerze v Mariboru postavile v Europarku, da bi na kar najbolj privlačen način predstavile poklic znanstvenika. Navdušiti za znanost in raziskovanje je namreč namen Evropske noči raziskovalcev, ki so jo v Mariboru pripravili že 20. leto.
Močne vzpodbude, šibek interes
Veliko zanimanja je požela tudi Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki je radovednežem namestila hibridne nevronske vmesnike, ki so z merjenjem mišičnih in možganskih signalov zaznali, kaj človek namerava narediti in to spremenili v ukaz za računalnik, kar je podporna tehnologija pri računalniških igrah. Fantje iz OŠ Slivnica so bili navdušeni. "Dobro so to pripravili. Znanost je zanimiva, ampak ne tako, da bi jo izbral za poklic," je bil skeptičen tudi Jaša, enako njegov sošolec Mitja. Njuni učiteljici sta pojasnili, da je v osnovni šoli za znanost zainteresirana le peščica učencev, kljub močni vzpodbudi pri pouku, možnosti tekmovanj in izbirnih predmetov, kakor je astronomija. "Otroci, ki imajo kapacitete za raziskovanje, so aktivni v glasbi in športu, za razvijanje interesa še na znanstvenem področju jim tako pogosto zmanjka časa," je razmišljala učiteljica matematike Mihaela Macarol iz omenjene šole.
Ključna sta radovednost in vztrajnost
Da je poklic raziskovalca lep, če si radoveden in vztrajen, pa so pripovedovali tisti, ki so znanosti posvetili svoje življenje. Med njimi je tudi uspešna raziskovalka Matja Zalar s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki med drugim raziskuje, kako se podaljšuje rok uporabe biološkim zdravilom. "Biti znanstvenik je lepo, ker imamo svobodo delati stvari, ki si jih sami želimo, in ki so v določeni meri relevantne za širšo populacijo," je povedala sogovornica, ki je sedem let raziskovala v Angliji. Brigita Ferčec in Jernej Činč, še dva odlična raziskovalca Univerze v Mariboru, oba matematika, pa sta mladim zaupala, da tudi onadva v ranih letih nista vedela, da bosta znanstvenika, je pa oba na to pot peljala želja po poučevanju.
Maribor je eno od 460-ih evropskih mest, kjer zadnji septembrski petek pripravijo noč raziskovalcev. Na dogodku v Europarku se je mudil tudi Oscar Barreiro Mouriz iz Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA), ki je med drugim preverjal, ali v mestu ob Dravi z evropskimi sredstvi podprta prireditev teče, kakor mora. "V bistvu je kar dobro, da smo v nakupovalnem središču, saj pritegnemo ljudi, ki jih sicer ne bi, to pa je tudi poanta Evropske noči raziskovalcev, ki hkrati poteka v 25 evropskih državah in doseže okoli milijon ljudi," je povedal.
