Na petdnevnem delovnem obisku v Sloveniji je ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. Prišel je na povabilo Centra vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Preden v petek odpotuje proti ZDA, se je danes ustavil v še Noordungovem centru v Vitanju, kjer je v okviru programa Artemis predstavil poklic astronavta. V preteklih dneh je sodeloval na veliko dogodkih po Sloveniji. Sprejela ga je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Z ženo Rebecco, strokovnjakinjo za vesoljsko pravo pri Nasi, sta bila v Sloveniji večkrat. 

Danes je gostoval še na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Pred polno predavalnico radovednih študentov je predstavil, kako poteka njegovo delo. Na začetku je spregovoril o svojih koreninah. Te izvirajo iz Savinjske doline, iz Ljubnega. Njegova praded in prababica sta pred stotimi leti šla s trebuhom za kruhom onkraj luže v Združene države. Randy se je rodil leta 1967 v Kentuckyju. Po šolanju je kariero začel kot vojaški pilot.

V vesolje prvič poletel po petih letih izobraževanja

Nasi se je pridružil leta 2004 kot kandidat za astronavta. Povedal je, da so v sklopu priprav in treningov kandidati raziskovali jame, delali v simulatorjih in plavali v bazenih. To je največji približek lebdenju v vesolju, je povedal. Prvič je v vesolje s še petimi člani posadke poletel 16. novembra 2009 v sklopu misije STS-129. Dejal je, da so leteli s hitrostjo 25 tisoč kilometrov na uro. Drugič je šel v vesolje na krovu ruske vesoljske ladje Soyuz MS-05. Tričlanska posadka je za pol leta šla na mednarodno vesoljsko postajo, kjer so izvajali vzdrževalna dela. Nevarnosti na obeh ekspedicijah ni bilo, le enkrat se je sprožil varnostni alarm, je povedal.

Pokazal je posnetke, kako so si pripravljali hrano. V vsako jed so morali vbrizgati vodo in nič ni imelo vonja. Poudaril je, da moraš v vesolju ves čas trenirati na napravah, sicer lahko pride do poškodb mišic. Ko je kazal posnetke, ki jih je naredil v vesolju je vprašal, če še kdo dvomi, da je Zemlja okrogla. Kako je torej v vesolju? "Kot v vodi, le da imaš zrak," je dejal Bresnik. 

Zakaj človek že 52 ni stopil na Luno?

Po predstavitvi so sledila vprašanja študentov. Zanimalo jih je, če smo v vesolju edini. Bresnik je odgovoril  da zagotovo ne, a da tega ne bomo odkrili s teleskopi, temveč bo treba vesolje raziskati. Če ne bo prej kdo drug odkril nas. Opozoril je tudi na veliko onesnaženost vesolja. O tem, kako je, ko si dalj časa več tisoč kilometrov oddaljen od družine, je dejal, da so tudi astronavti le čustveni ljudje. Je pa danes komunikacija z najbližjimi lažja, saj se lahko vsak dan slišijo prek videopovezave.

Na vprašanje, zakaj človek že več kot 50 let ni stopil na Luno - zadnja odprava je bil 14. decembra 1972 Apollo 17 -  je odgovoril, da je to zelo zahteven in drag podvig in da verjetno za to ni interesa. Odprave v šestedesetih in sedemdesetih letih so bile tudi del hladne vojne v smislu merjenja moči med ZDA in Sovjetsko zvezo. In kako lahko postaneš astronavt? "Za to je veliko priložnosti. Potrebno je imeti izobrazbo iz znanosti, tehnologije ali recimo inženirstva. Potrebujete vsaj pet let delovnih izkušenj, nato kandidate čakajo še izobraževalni procesi. Priložnosti je veliko. Kdo pravi, da Slovenci ne morejo v vesolje?" je pojasnil Randy.

Po seriji fotografij s študenti, si je Bresnik vzel čas še za medije. Daljši pogovor z njim bomo objavili v prihodnjih dneh.