S čolnom, ki je bil last Dravske plovbe, so želeli povezati mesto s kopališčem na Mariborskem otoku. Seveda je poskusno plovbo te nove mestne pridobitve z obeh dravskih bregov spremljala množica radovednih gledalcev, dan kasneje pa v časnikih zabeležijo. "Ob 6.30 je dal 'admiral' inž. Peter Keršič ukaz za odhod. Čoln je z veliko lahkoto odplul od brega, napravil najprej kratko vožnjo pod mostom, nato pa se obrnil in ob viharnem vzklikanju in pozdravljanju številnih opazovalcev odplul naravnost proti otoku. Valovi deroče Drave so se zaman postavljali v bran; čoln jih je gladko rezal in nemoteno plul proti svojemu cilju."
Motorni čoln Maribor so izdelali pri dunajski tvrdki Aleksander Mati. V dolžino je meril enajst metrov, v širino 2,5 metra, prostora je imel za približno 60 oseb, poganjal pa ga je motor z močjo petdesetih konjev. Do otoka je plul približno dvajset minut, nazaj s tokom pa je razdaljo do mesta premagal v pičlih devetih minutah.
Prva uradna plovba je bila že par dni kasneje, v soboto, 29. junija, ob 11:30. "Na Vidov dan so se okoli 11. ure zgrnile množice na Pristan, da prisostvujejo krstu motornega čolna in otvoritvi voznega prometa. Po obrednih molitvah, ki jih je opravil ob asistenci g. stolni kanonik dr. Moravec, je dražestna kumica, gospa inž. Keršičeva, razbila s šampanjcem napolnjeno čašo ob ladijskem nosu, na kar je g. dr. Šnuderl v kratkih besedah proslavil ta za Maribor vsekakor novi dogodek. Gospod 'admiral' inž. Keršič je tedaj povabil došle predstavnike oblasti, g. dr. Feldmana s soprogo, ki je podjetje finansiral, ter mnogobrojne goste na krov in odplula je ladja med burnim vzklikanjem gledalcev v elegantnem loku po reki navzdol pod državni most, ki je bil poln mahajočega in pozdravljajočega občinstva ter zavil zopet po reki navzgor proti Mariborskemu otoku. Tudi brv, ki veže Maribor s Studenci, je bila polna vzhičenega ljudstva, ki je v prijetno iznenadenje pasažirjev obsula čoln z dišečim cvetjem."
Po pristanku na obali Mariborskega otoka se je vseh 48 povabljenih gostov izkrcalo ter se podalo na teraso kopališča, kjer jih je čakala zakuska. Zabava v čast novi mariborski prireditvi je ob šampanjcu, izbranih jedeh in dobri glasbi trajala vse do poznih popoldanskih ur.
