V Štajerski kleti včasih niso zapela zgolj grla, kakor opeva v znani pesmi Alfi Nipič, ampak še marsikaj drugega. 10. junija 1927 se je pričelo že ob osmi uri zvečer. Štajerska klet je bila že takrat nabito polna in med gosti je bilo bojda kar nekaj "žensk sumljivega slovesa" in vojakov. Ozračje je v omami alkoholnih hlapov postajalo vedno bolj napeto, na srečo je pravočasno prišla vojaška patrulja, ki je razgrete vojake odvedla v vojašnico. Okoli ene ure ponoči pa je pričel razgrajati in groziti Franc L. "Ko ga je poklicani stražnik hotel pomiriti, ga je nasilnež prijel za ramo in mu raztrgal uniformo, nato pa je poskušal pobegniti, pri čemer so mu hoteli pomagati tudi drugi gosti. V tem pa so prišli v klet še štirje stražniki, ki so nasilneža prenesli v zapore."
Stražnikom z aretiranim Francem je proti zaporu v Ključavničarski ulici sledilo približno petdeset z alkoholom ohrabrenih gostov, ki so stražnike celo pot obdarjevali z izbornim besediščem. Pred zaporom pa se je obmetavanje s psovkami spremenilo v metanje kamenja in kozarcev. Enega je razborita Ana K. zalučala stražniku v obraz, tako da je moral ta poiskati zdravniško pomoč, poleg Franca L. pa so te noči aretirali še osem drugih izgrednikov.
"Da se v bodoče preprečijo slični dogodki, je policijski komisariat aretirance najstrožje kaznoval. Vsi so dobili od pet do petnajst dni policijskega zapora. Policijski komisariat je tudi ukinil godbo in ples v Štajerski kleti ter odredil policijsko uro na polnoč."
Za Mariborski večernik Jutra je svojo plat zgodbe povedal še lastnik Štajerske kleti: "V kleti je bilo res nad 100 gostov. Ves večer pa je bilo vse mirno in ni bilo povoda za intervencijo policije. Policijska ura je bila kakor navadno, napovedana četrt ure poprej. Šele takrat je začel neki invalid razgrajati, nakar ga je hotel stražnik odvesti, a se je vrgel na tla, da mu je moral priti na pomoč še drugi stražnik. Vse ostalo se je zgodilo izven gostilne."
Kljub temu je odredba o ukinitvi godbe in plesa obveljala in Štajerska klet je ostala pod budnim očesom orožnikov. Seveda pa je bilo iluzorno pričakovati, da se bodo nočna alkoholna veseljačenja kar tako nehala, pa čeprav je bila zanje zagrožena kazen zapora. Le iz Štajerske kleti se je preselila v Ljudsko klet, "od koder razgrajajo po Vetrinjski ulici, Glavnem trgu in Aleksandrovi cesti".
