Prav tako so z javnih mest odstranili spomenike, ki so slavili junake nekdanjega cesarstva, in pred spremembami ni bil varen niti sicer v Mariboru rojeni znameniti admiral. "Tegetthoff je bil Mariborčan in dober avstrijski admiral, zmagovalec nad Italijani pri Visu. Toda kljub temu ne zasluži prav nič več časti in obzirnosti kakor kak nadvojvoda Friederich ali kak drug avstrijski vojskovodja."
Včasih so vrli Mariborčani, ki so menili, da prihaja do sprememb prepočasi, vzeli stvari v svoje roke. Danes bi jim rekli vandali, takrat pa so veljali za zavedne prebivalce mesta in ti so v Mestnem parku, kjer je še zmeraj stal spomenik cesarju Francu Jožefu I., izvedli prav posebno akcijo: "Oblasti se tega niso sramovale, sramovali pa so se zavedni posamezniki, ter namazali cesarjevo glavo s katranom. Pozneje je nekdo skombiniral, da se da iz tega napraviti šala. Črke imena so prebarvali tako, da je nastalo ime Fran Osel. Mimo je prišel pozneje še vedno stari Avstrijec ter s kredo popravil napis, dež pa je njegovo delo izbrisal in nastal je spet Fran Osel."
Seveda so v novi državi morali počasi izginiti tudi nemški napisi v trgovinah, kjer pa so se občasno (namerno ali nenamerno) pri prevajanju v slovenski jezik marsikje pojavile raznorazne mariborske budalosti, kot jih je leta 1921 poimenoval časnik Tabor. Tako so lahko na Vodnikovem trgu v neki izložbi prebrali, da gre za "železno veletrgovino", nedaleč stran na Koroški cesti pa je obstajala celo "trgovina z zmešanim blagom".
