Na vogalu Mlinske in Meljske ceste je nekoč stala gostilna Vlahovič, pri Veselem kmetu, so ji tudi rekli, in tam naj bi igral karte ter biljard tudi veliki Nikola Tesla – dokler ga nekega dne pač niso v orožniškem spremstvu pospremili na železniško postajo in ga posadili na vlak proti rodnemu Gospiću oziroma vasi Smiljan.
Je bilo pa očitno tudi kasneje, v tridesetih letih prejšnjega stoletja, v tem predelu mesta, morda tudi zavoljo bližine železniške postaje, kjer je vedno živo, dokaj pestro. Predvsem ponoči, ko sta sicer čez dan dokaj dolgočasni ulici pokazali drug obraz. Večkrat so po mračnih ulicah preganjali tatove, ki so očitno tam iskali zavetje, spet drugič pa lovili kričeče "žerjave", ki so se vračali iz gostiln ter pod vplivom alkoholnih hlapov na vse grlo razlagali svoje veselje, žalost in predvsem svoj prav. Kdaj pa kdaj se je primerilo, da je običajno ravsanje dobilo tudi nekaj nevarnega pridiha, sploh takrat, ko se je zaslišal "bojni" klic: "Auf biks, mesarji. Tepejo me - nože ven!" Takrat je morala policija posredovati bolj odločno, da ni prišlo do česa tragičnega.
Nemalokrat pa so imeli obračuni tudi nekaj malega zakonskega pridiha. Tako sta se neko poletno nedeljo leta 1934 v večernih urah proti domu vračala zakonca Ivan in Neža, ki sta se vina dodobra nacedila že popoldan. V začetku je šlo zgolj za glasno verbalno obračunavanje, ki pa je kmalu prešlo v čisto pravi boksarski dvoboj. Očitno je Neža dobro obvladala te veščine, saj se je po besedah očividcev, ki so se zbrali že med uvodnim kričanjem v zavidljivem številu, prva runda končala z neodločenim izidom. Druga runda spopada se je nadaljevala nekoliko nižje po Mlinski ulici. Seveda je glasna množica, ki je povečini navijala za Nežo, poleg stanovalcev zbudila tudi pozornost stražnika, ki je "preprečil oblastno nedovoljeno prireditev ter jih zapisal v zlato knjigo policijskih prestopkov".
