Inštitut za proučevanje enakosti spolov (Ipes) je predstavil projekt Fortuna, ki obravnava diskriminacijo v zdravstvu, zaradi katere Romi in Rominje težje dostopajo do storitev in so pogosto deležni slabše obravnave. Raziskovali so administrativne, jezikovne in logistične ovire, pomanjkanje informacij, nezaupanje v institucije, izkušnje z diskriminacijo, prav tako pa kakovost obravnave, ki so je deležni člani te največje evropske manjšine, za katero je znano, da v primerjavi z večinskim prebivalstvom kaže bistveno slabšo zdravstveno sliko. Pričakovana življenjska doba v Sloveniji za njene pripadnike je po podatkih Ane Pavlič, programske direktorice Ipesa, več kot 20 let nižja, umrljivost otrok pa štirikrat večja. Velik pokazatelj neenakosti zdravstvene oskrbe je tudi zgodnje rojevanje otrok, pri Rominjah se kar dve tretjini rojstev dogodita med 15. in 24. letom starosti. "Rojevati torej začnejo že zelo mlade ženske, kar nam gotovo nakazuje veliko stopnjo nezaupanja v zdravstvene institucije, ki so povezane s kontracepcijo oziroma z reproduktivnimi pravicami," je na novinarski konferenci povedala Pavlič.
Pričajo o nesramnosti
Projekt, ki traja od lanskega poletja pa do srede leta 2026, financira pa ga EU, poudarja, da je "zdravje temeljna pravica vsakogar izmed nas". Osredotočil se je na izobraževanje, opolnomočenje in senzibilizacijo zdravstvenih delavcev, saj so s pomočjo intervjujev in fokusnih skupin prišli do podatkov, da več kot 70 odstotkov sodelujočih Romov in Rominj zaupa v zdravstveno osebje, a jih je ob tem 80 odstotkov izrazilo, da so obravnavani drugače zgolj zato, ker pripadajo romski manjšini. Velika večina je pričala o nesramnosti zdravstvenih delavk in delavcev.
"Dodatna diskriminacija ne samo poslabša že tako slabo zdravstveno situacijo, v kateri živijo Romi in Rominje, ampak jih neprimeren, diskriminatoren odnos, celo z nekimi primesmi anticiganizma in rasizma, odvrača od nadaljnjih obiskov zdravstvenih institucij," je dejala Pavlič in dodala, da nepravilna in neustrezna komunikacija lahko vodi tudi v diagnostične napake in v neprimerno zdravljenje. Tako bodo usposobili 300 zdravnikov in drugo osebje v Sloveniji, pa tudi Srbiji, saj projekt poteka v obeh državah. Posebnost teh izobraževanj je, da jih ne izvajajo zgolj strokovnjakinje s področja spolno ali kulturno občutljivih pristopov, ampak tudi predstavnice romskih skupnosti, ki o diskriminaciji in njenih posledicah govorijo iz prve roke.
"Zdravje je temeljna pravica vsakogar izmed nas"
Dvosmeren proces
Raziskovali so sicer tudi odnos zdravstvenega osebja. "Rezultati so pokazali, da to žal še ne zaznava oziroma reflektira v zadostni meri lastnih pristranskosti," je navedla Pavlič. Poudarek projekta je tudi opolnomočenje romske mladine pri informiranem odločanju o telesnem, duševnem in reproduktivnem zdravju. Gre za delavnice, ki jih bo kot partner projekta izvajal Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor. Patricija Lunežnik iz tamkajšnjega Centra za krepitev zdravja je povedala, da Rominje in Romi redkeje obiskujejo planirane zdravstvene obravnave ter imajo pogosto izrazito nezdrav življenjski slog in izražene dejavnike tveganja. To preseči pa je izziv. "Vsekakor gre za dvosmeren proces in si tudi sami želimo boljšega sodelovanja in večje vključenosti samih Romov in Rominj," je dejala.
