Stročji fižol za zdaj uspeva zelo dobro, kar potrjujejo tudi prvi prodajalci na osrednji tržnici v Mariboru. A priznana strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak opozarja, da se lahko, če bodo v prihodnjih dneh vztrajale nizke temperature in deževno vreme, pojavijo bolezni in škodljivci, kar bi lahko resno ogrozilo pridelek. Pušenjak pojasnjuje, da stročji fižol pobiramo v mlečni zrelosti, torej takrat, ko še ni popolnoma razvit in nima trdih niti. Pomembna lastnost stročjega fižola je prav to, da nima niti. Med sortami, ki jih gojijo vrtičkarji in kmetje, so capitano (nizek, rumen in brez niti), ariana (nekdanja alternativa sorti altea, ki ni več na voljo) ter dalibor, ki prav tako ni nitast. Še posebej priljubljen je tudi zelo ozek, okrogel stročji fižol, ki mu marsikdo reče fižoletka ali pa špargljev fižol.

Razjasnila je tudi pogosto zmedo med kupci: kiflar ni sorta fižola, temveč tip stročjega fižola. Dodaja, da ni seznanjena, da bi obstajal nizek kiflar, a ker imajo Štajerci - drugače kakor ostali Slovenci - raje bolj zrnat fižol, se je morda uveljavil izraz nizek kiflar. Ena takšnih sort bi lahko bila čudo piemonta, ki jo odlikuje bolj mesnata stročnica. Cena stročjega fižola se trenutno giblje med šest in deset evri za kilogram, odvisno od sorte in kakovosti.

V soboto se bo ob 9. uri na osrednji tržnici začel Festival stročjega fižola in krompirja. Na voljo bo degustacija stročjega fižola z ocvirki in kislo smetano, predstavljene bodo sorte tako krompirja kot fižola, Miša Pušenjak pa bo obiskovalcem predavala o gojenju, pridelavi, boleznih in škodljivcih.