Večina jih dela v dejavnostih, ki izvajajo storitve za vse nas. Oni poskrbijo, da se lahko varno gibljemo po ulicah, da naši otroci dobijo znanje za prihodnost, da v težkih trenutkih ne ostanemo sami.
Ko svojega otroka pustite v vrtcu, ste mirni, saj veste, da bo vzgojiteljica poskrbela za njegovo varnost in razvoj. Učitelji otrokom predajajo znanje v brezplačnih šolah. Če zagori ali se zgodi kakšna druga nesreča, se lahko zanesemo na gasilce. Na meji, v kriznih razmerah, ob naravnih nesrečah vedno pogumno v ospredje stopijo vojaki in policisti. Če potrebujemo zdravniško pomoč, zdravniki in medicinske sestre pomagajo ne glede na to, kdo smo. Babica vsak dan pomaga pri rojstvih. Uradniki skrbijo, da je sistem pravičen, pregleden in deluje za vse. Ste se kdaj vprašali, kaj bi bilo, če ljudi, ki nudijo te storitve, ne bi bilo? Javni sektor so predvsem ljudje. Vsak dan skrbijo, da družba deluje.
Kako zelo pomemben je (kakovosten) javni sektor, se je še posebej izkazalo v času negotovosti, kriznih razmer in naravnih nesreč, kot so bili žledolom, požari, pandemija covida 19, migrantska kriza ali poplave leta 2023. Takrat se je še posebej pokazalo, da javni sektor ni le servis državljanov, temveč tudi ključni steber družbene odpornosti. Zaradi delujočih ključnih služb - od civilne zaščite, gasilcev, vojakov, policistov, do zdravstvenih ustanov, sociale … - so ljudje prejeli nujno pomoč, finančna sredstva in logistično podporo.
Javni sektor je nepogrešljiv
Javni sektor je naš skupni servis, brez katerega bi bila kakovost naših življenj nižja, osnovne storitve države pa težje dosegljive. Mnoge izmed teh storitev so na voljo 24 ur na dan, vse dni v letu. Javni sektor vsakodnevno neposredno vpliva na življenja več kot dveh milijonov ljudi.
Javni sektor obsega številne institucije; od ministrstev, sodišč, policije, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov do javnih podjetij. Njegova funkcija ni ustvarjanje dobička, temveč zagotavljanje enakega dostopa do osnovnih dobrin in storitev, ki so nujne in jih trg sam ne more ali noče zagotoviti. Javni zdravstveni in izobraževalni sistem ter sistem socialne varnosti omogočajo, da se družbene razlike ne poglabljajo.
Javne storitve financiramo vsi skupaj iz davkov in prispevkov, zato da so dostopne vsem - ne glede na to, koliko imamo denarja ali kje živimo. Ker plačujemo davke, imamo na voljo brezplačne osnovne storitve.
Število zaposlenih v slovenskem javnem sektorju ne presega evropskega povprečja, vendar pa so v marsikateri drugi državi naloge, ki jih pri nas opravljajo javne službe, že prenesene v zasebni sektor.
Pomemben gospodarski dejavnik
Javni sektor ima pomembno vlogo v slovenskem gospodarstvu. Leta 2023 so izdatki države (socialna varnost, zdravstvo, subvencije, izobraževanje, javni red in varnost ...) predstavljali 46,5 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Plače javnih uslužbencev, pokojnine ter javna naročila ustvarjajo pomembno povpraševanje po izdelkih in storitvah, s čimer posredno podpirajo tudi številna delovna mesta v zasebnem sektorju.
Kariera v javnem sektorju – stabilnost, poslanstvo in prihodnost
Javni sektor je eden izmed najbolj stabilnih, transparentnih in družbeno pomembnih zaposlitvenih okolij. Zaposlitev v javnem sektorju ni samo zaposlitev, je tudi poslanstvo. Zaposleni delajo za skupno dobro in krepijo socialno državo, v kateri je poskrbljeno za vse, tudi za najbolj ranljive člane družbe. Od zdravnikov in učiteljev, do inženirjev, IT-strokovnjakov in pravnikov – javni sektor ponuja široko paleto kariernih poti za ljudi vseh profilov.
Kakovost storitev v javnem sektorju je odvisna predvsem od predanih in zadovoljnih zaposlenih. Tudi zato je vlada v dogovoru s sindikati prenovila plačni sistem javnega sektorja in tako naredila pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev. Po več kot petnajstih letih se s prenovo končno odpravlja vrsta plačnih nesorazmerij, ki so nastajala zaradi zastarele strukture, varčevalnih ukrepov in neustreznega vrednotenja dela.
Pred prenovo je imelo kar 27 tisoč javnih uslužbencev osnovno plačo nižjo od minimalne. Tega zdaj ni več; vsi njihovi dodatki se zdaj obračunajo od višje osnove. Vrednost plačnih razredov se bo vsako leto uskladila v dogovoru s sindikati javnega sektorja, če dogovora ne bo, pa v višini 80 odstotkov inflacije. Prenovljen sistem napredovanja in nagrajevanja bo bolj povezan z rezultati
Prenova plačnega sistema tako prinaša bolj pravičen, motivacijski in preglednejši sistem plač.
Naročnik oglasa: Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM)
