Stojan Auer, kandidat koalicije NSi, SLS in Fokusa na prihajajočih državnozborskih volitvah ter predsednik NSi Jernej Vrtovec, sta danes v Mariboru podpisala sedem konkretnih zavez, ki jih bodo, če bodo oblikovali prihodnjo vlado, izvedli v korist Maribora. "Vsi kandidati bodo zdaj obljubljali marsikaj, cedila se bosta med in mleko, a v Mariboru si čistega vina običajno natočimo že dan po volitvah, ko obljube zapadejo v pozabo. Tega smo v Mariboru in na Štajerskem bili deležni že večkrat," je povedal Auer. Da je Maribor metropola Štajerske, pa je dejal Vrtovec: "Zato si zasluži posluh, ne miloščine."
Kateri so torej ukrepi, s katerimi bo koalicija treh strank pomagala drugemu največjemu mestu v državi? Sprejeli bodo zakon o Mariboru ali mu podelili status metropolitantskega območja, kar bo mestu omogočilo neposredno črpanje kohezijskih sredstev EU brez posrednikov. S fiskalno decentralizacijo bodo delež dohodnine, ki ga dobi mesto, iz sedanjih 54 odstotkov povečali na najmanj 65 odstotkov, kar bo Mariboru prineslo dodatnih 15 do 20 milijonov evrov letno. Ker koncentracija vseh ministrstev in agencij v Ljubljani povzroča prometni kolaps in "izsesavanje" kadrov iz regij, bodo v Maribor preselili vsaj dva ali tri ključne državne organe, možni so agencija za okolje, del ministrstva za kmetijstvo ali kateri od infrastrukturnih uradov), s čemer bo Maribor pridobil visokokvalificirana delovna mesta, zmanjšale pa se bodo tudi dnevne migracije proti Ljubljani.
Vzpostavili bodo tudi hitro železniško povezavo med Mariborom in Ljubljano (najmanj 85 minut), s čemer bo Maribor postal privlačen tudi za strokovnjake, ki delajo v prestolnici, vlada, v kateri bodo, pa bo vzhodno kohezijsko regijo opredelila tudi kot območje s posebnimi vzpodbudami, pri čemer kot enega od ukrepov navajajo znižanje davka od dobička pravnih oseb za podjetja, ki bi v Mariboru odprla tudi razvojne oddelke in ne le proizvodnih hal.
Ker mariborski UKC ne sme biti rezervna bolnišnica ljubljanskemu, bodo, če bodo v vladi, zagotovili tudi izredna sredstva za pokritje dolgov druge največje bolnišnice v državi, denar bodo zagotovili tudi za investicije v nove klinike. Sprejeli pa bodo tudi državni prostorski načrt za mariborsko letališče ter na njem vzpostavili multimodalni center, ter letališče povezali z železnico in avtocesto.
Velika večina navedenih zavez ima sicer že dolgo brado, nekatere so stare več kot desetletje (zakon o Mariboru, decentralizacija, selitev institucij...), spet druge že več kot dve (letališče). Zakaj jih torej niso uresničili v prejšnjih mandatih, ko je bila NSi v vladi. "NSi je bila ustanovljena leta 2000, veste koliko časa je bila v 26 letih v vladi? Šest let. Ves ostali čas pa so bili v državnem zboru poslanci iz leve zgodbe, danes jih je največ iz Svobode na čelu z Leno Grgurevič, ki se ukvarja z vsem drugim, samo z Mariborom ne. Tudi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo je Mariborčan Andrej Rajh, dajte njega vprašat, kaj je naredil za Maribor na področju infrastrukture."
Na ugotovitev, da njihove konkretne zaveze niso najbolj konkretizirane, saj pri nobeni niso navedli ne časovnic, ne natančnega načina, kako jih bodo dosegli, pa Vrtovec odgovarja: "Mi te zaveze podpisujemo prav zato, ker nekatere niso bile uresničene. Kaj je pri tem novega? To, da mi gremo po nov, štiriletni mandat, in jaz se zavežem, da bomo za vse zaveze, ki potrebujejo le zakonsko podlago, le-to tudi sprejeli. Jasno pa je, da hitre železniške povezave med Mariborom in Ljubljano v štirih letih ne bo mogoče zgraditi."
