V Evropi zadnja leta, tudi po zaslugi Slovenije, posvečamo veliko pozornosti čebelam in drugim žuželkam, pomembnim za pridelavo hrane in biodiverziteto. Skoraj vse druge živalske vrste so odvisne od insektov, bodisi se z njimi prehranjujejo bodisi žuželke izpolnjujejo druge naloge, za katere so se specializirale skozi evolucijo. Toda v zadnjih desetletjih je njihov življenjski prostor, posebno v mestih, ogrožen zaradi vedno večje urbanizacije in manjšega števila rastlinskih vrst. Zlasti v močno pozidanih okoljih jim najbolje pomagamo tako, da zagotovimo čim več zelenih, z rastlinjem poraščenih površin. Z uporabo inovativnih gradbenih materialov lahko razmeroma preprosto in z malo truda ozelenimo tudi strehe družinskih in večstanovanjskih hiš, nadstreške za avtomobile, garaže, gospodarska poslopja. Na Dunaju so denimo ozelenjene celo nadstrešnice nekaterih avtobusnih postajališč. Tako zagotovimo žuželkam dovolj hrane in prostora za življenje. S primernim gnojenjem, na primer z bioogljem, ter z zadostnim namakanjem bo ozelenjena streha omogočala tudi povečanje biodiverzitete.
Ozelenjene strehe imajo kar nekaj prednosti pred "praznimi" površinami, in sicer z ekonomskega, ekološkega in gradbenega vidika:
• izboljšajo mikroklimo v mestih v poletni vročini;
• vežejo nase nečistoče iz izpušnih plinov;
• razbremenijo sistem odvodnjavanja, ker zadržujejo vodo;
• podaljšajo življenjsko dobo hidroizolacije.
Z dobrim načrtom in ustreznimi pripomočki se lahko ozelenitve strehe ali druge površine lotimo tudi sami, pri čemer morata biti izpolnjena vsaj dva osnovna pogoja: strešna konstrukcija mora biti statično ustrezna in dobro izolirana. Izbrati moramo hidroizolacijo s protikoreninsko zaščito, ki zdrži tudi pritisk koreninskega sistema.
Ozelenjena streha pa je primerna tudi za postavitev sončne elektrarne, saj so denimo žuželke pod paneli varne pred plenilci. Strokovnjaki pa ob tem zatrjujejo, da je fotovoltaična elektrarna na ozelenjeni strehi za deset odstotkov učinkovitejša kot na običajni strehi.
