Gradimo energetsko učinkovito, pametno in trajnostno. A v želji po čim večjem prihranku in estetski dovršenosti pogosto spregledamo nekaj ključnega – zrak, ki ga dihamo. Ta ni vedno svež, še zlasti ne, če izbiramo napačne materiale.
V zadnjih letih se je pri gradnji in prenovi domov močno povečal delež izolacije, zatesnjenih oken in sistemov za zadrževanje toplote. Vse to je z vidika energetske učinkovitosti zelo dobro – a zrak v prostorih postaja vse bolj nasičen z vlago, kemikalijami, prahom in plini, ki se sproščajo iz pohištva, premazov in gradbenih materialov. V zatesnjenih stavbah ti ostanejo ujeti.
Po podatkih Evropske agencije za okolje preživimo več kot 90 odstotkov časa v notranjih prostorih. Kakovost zraka v zaprtih prostorih pa je pogosto slabša kot zunaj – tudi do petkrat!
Kaj oddaja hlapne snovi
Najbolj problematični so materiali in izdelki, ki vsebujejo formaldehid (iverne plošče, lepila, premazi), ftalate in mehčalce (PVC, umetni materiali), akrilne in sintetične barve ter laki, tekstil z zaščito proti madežem ali vlagi (PFAS), talne obloge (laminat, vinil, tapisoni z lepili) ter sintetična ležišča in pene.
Kako se lotiti prenove na zdrav način
1. Začnite pri materialih. Namesto laminata izberite masiven les. Namesto PVC-tal – naravni linolej. Namesto akrilne barve – apneni premaz.
2. Izogibajte se t. i. hitri gradnji z visoko vsebnostjo industrijsko obdelanih komponent. Pogosto imajo lepila, umetne pene in plošče skrit ogljični in kemični odtis.
3. Berite etikete. Bodite pozorni na certifikate, kot so EU Ecolabel, FSC/PEFC za les, GREENGUARD za nizke emisije VOC in OEKO-TEX Standard 100 za tekstil.
4. Preračunajte učinek. Dražji materiali dolgoročno pomenijo manj menjav, manj bolezni in manj odpadkov.
Ti materiali v prvih mesecih (včasih tudi letih) sproščajo hlapne organske spojine (VOC), ki dražijo oči, povzročajo glavobol, težave z dihanjem, vplivajo na kakovost spanja in pri dolgotrajni izpostavljenosti tudi na delovanje živčevja.
Dobra novica je, da imamo danes na voljo veliko zdravih in naravnih alternativ, ki ne škodujejo niti ljudem niti okolju. Med temi rešitvami so masiven les brez formaldehida, oljen z naravnimi voski, glineni ometi (npr. podjetje Ekoci v sodelovanju z naravnimi gradbenimi izvajalci), apneni premazi in barve na vodni osnovi (npr. Jub ima linijo naravnih premazov brez topil), lanene, volnene in bombažne tkanine brez umetnih obdelav pa tudi tla iz trdega lesa, naravnega linoleja ali terakote ter naravna izolacija iz celuloze, lesnih vlaken, konoplje ali ovčje volne.
Trajnost v praksi: trgovine in vrtci
Več občin v Sloveniji je začelo graditi vrtce z naravnimi materiali. V občini Luče stoji lesen vrtec, zgrajen v pasivnem standardu, z notranjostjo iz naravnega lesa, brez PVC-oblog ali stropnih panelov iz umetnih materialov. Rezultati so odlični: manj bolniških odsotnosti, boljše počutje otrok in osebja, manj alergijskih reakcij.
Podobno prakso so začeli uveljavljati tudi nekateri trgovski ponudniki – denimo Ikea, ki zmanjšuje vsebnost formaldehida v svojih izdelkih in se zavezuje trajnostnim certificiranim virom lesa (FSC).
Zakonodaja in podpora: tudi država stavi na naravne materiale
Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) spodbuja zdravo notranje okolje kot del meril trajnostne gradnje. V Sloveniji obstajajo tudi podporni mehanizmi:
- Eko sklad ponuja nepovratna sredstva za toplotno izolacijo s trajnostnimi materiali.
- Shema zelenega javnega naročanja priporoča rabo naravnih materialov v šolah, vrtcih in javnih objektih.
- Priprava novih nacionalnih meril za trajnostno gradnjo v sklopu prenove NEPN (Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta).
Vlaganja, ki se povrnejo
Čeprav so naravni materiali na prvi pogled lahko nekoliko dražji, se naložba dolgoročno povrne, saj prinaša:
- zmanjšanje tveganj za zdravje (alergije, dihalne težave),
- boljše počutje in spanje,
- daljšo življenjsko dobo (npr. masiven les se ne obrabi kot iverna plošča),
- višjo tržno vrednost nepremičnine z naravnimi materiali.
V Sloveniji so na voljo tudi subvencije Eko sklada za izolacijo, obnovo energetsko potratnih stavb in namestitev sistemov z rekuperacijo, ki pomagajo pri izmenjavi zraka brez izgub toplote. Če naravni materiali prispevajo k večji energetski učinkovitosti in boljšemu počutju, jih lahko vključite v projekt energetske sanacije.
Zdrav dom ni rezultat naključja, temveč premišljenih odločitev. Ko naslednjič izbirate nov kavč, talno oblogo ali le barvo za steno, se vprašajte, Kaj bo to prineslo mojemu zraku.
Vaš dom je lahko topel, trajnosten – in zdrav. S pravimi odločitvami zares dihate lažje.
Posvetujte se z eko arhitekti ali okoljskimi svetovalci. Uporabite pa lahko tudi aplikacije za preverjanje emisij pohištva in barv (npr. ToxFox, Scan4Chem), ki jih te spuščajo v zrak.
