Klet da ali ne? Pritlična ali nadstropna hiša? Na prvi pogled se zdi, da je ta gordijski vozel težko rešljiv, vendar trendi v zadnjih letih nakazujejo, da ni tako. Kot pravijo ponudniki montažnih hiš, se večinoma gradijo nadstropne hiše brez kleti. O odločitvi, ali bomo imeli klet ali ne, arhitekti Peter Rijavec, Bojan Mrežar in Renato Rajnar iz arhitekturnega biroja Arhi-tura uvodoma razlagajo, je to odvisno od različnih dejavnikov. Eden od njih je naklon terena na gradbeni parceli. Strankam v primeru pretežno ravne parcele po navadi odsvetujejo gradnjo kleti, s čimer se gradnja bistveno poceni. V primeru gradnje na nagnjenem terenu, ko je višinska razlika približno ena etaža, pa predlagajo gradnjo kleti. Ta naj bo delno vkopana. V tem primeru so lahko vanjo v nevkopanem delu umeščeni bivalni prostori, v zaledje (vkopani del) pa se umestijo pomožni prostori, ki ne potrebujejo naravne svetlobe.
Mlade družine so za pritlično hišo
Kako pogosto se odločamo za klet pri gradnji montažne hiše? Je to večina ali manjši delež novograditeljev? V podjetju Lumar izpostavijo, da izvedba kleti predstavlja tudi dodaten strošek pri gradnji, saj je gradnja kleti približno trikrat dražja kot gradnja sodobne toplotno izolirane temeljne plošče. Zato se vse manj posameznikov odloča za gradnjo kleti. Sodobna arhitektura namreč danes že v sami hiši omogoča dovolj prostora za vse, kar potrebujemo za udobno in prijetno bivanje. Prav tako mlade družine nimajo več potrebe po ozimnici, za kar je bila prvotno namenjena klet. Velikost kurilnice, ki je bila običajno v kletnih prostorih, je zdaj z vgradnjo toplotnih črpalk in prezračevalnih naprav minimalizirana na nekaj kvadratnih metrov in tako brez problema umeščena v sam tloris hiše. Druge stvari (od koles, smuči ter drugih drobnarij) običajno shranjujemo v zunanje shrambe, ki so bodisi del nadstreška ali garaže bodisi stojijo samostojno ob hiši ter na ta način dopolnjujejo arhitekturo hiše in dajejo dodano vrednost. Njihova izvedba je tudi bistveno cenejša od podkletitve objekta.
Kako pogosto pa se odločamo za pritlične in za nadstropne hiše? Pri omenjenem podjetju v zadnjem obdobju vse bolj zaznavajo skupino kupcev, ki se v obdobju, ko odrastejo otroci, odloča za novo hišo. Ta skupina izrazito značilno išče svoj novi dom v obliki pritlično zasnovanih hiš. Ena najprepoznavnejših prednosti pritličnih in atrijskih hiš je preprosto obvladovanje celotne hiše brez stopnic, ki lahko vsakemu od nas v določeni situaciji pomenijo tudi nepremostljivo gibalno oviro. Vedno več je tudi mlajših in družin z otroki, ki o tej prednosti razmišljajo vse bolj resno in se zato odločijo za pritlično hišo.
Kljub temu da so pritlične hiše zelo priljubljene, pa v Lumarju izpostavijo, da pritlična zasnova hiše ni vedno mogoča, najsi bo razlog za to oblika parcele, njena velikost, relief ali celo specifični prostorsko-urbanistični pogoji, ki takšne rešitve ne omogočajo. Zato še zmeraj prevladujejo nadstropne hiše; hiše z dvema polnima etažama ali mansardne izvedbe.
Več nepozidane površine na parceli
Kaj je prednost hiše s kletjo? Na to vprašanje arhitekti odgovarjajo, da taka hiša vizualno deluje manjša od hiše brez kleti. Kajti vsi spremljajoči prostori v hiši, ki ne potrebujejo nujno dnevne svetlobe, so umeščeni v kletno (vkopano) etažo, etaže nad terenom pa so zato manjše. Posledično ostane več nepozidane površine na parceli, ki jo lahko namenimo zunanji ureditvi, kot sta zelenica in vrt.

Višja cena investicije
Hiša s kletjo nima samo prednosti, ampak tudi slabosti. Po besedah arhitektov je glavna njen slabost višja cena investicije. Gradnja takšne hiše je namreč povezana z relativno globokimi izkopi, temeljenjem in odvodnjavanjem. Tu pomembno vlogo igra tudi geološka sestava tal, ki dostikrat pogojuje način temeljenja. V primeru gradnje na plazovitem terenu je treba izvesti geomehanske raziskave tal.
Kvadratura je manjša
V Marlesu opažajo, da se kupci odločajo za vedno bolj racionalne tlorisne rešitve, zaradi česar je kvadratura objektov manjša. Zlasti je opazno zmanjšanje v primerjavi z obdobjem pred krizo, medtem ko se je zmanjševanje v zadnjih letih upočasnilo. “V Sloveniji se je povprečna kvadratura stanovanjskega objekta, ki smo ga izdelali v zadnjih treh letih, zmanjšala za dobra dva kvadratna metra. Še zmeraj se proda največ hiš s klasično dvokapno streho. Delež hiš z ravnimi strehami se sicer povečuje, vendar se iščejo rešitve za optimizacijo tudi pri enokapnih strehah, ki so cenovno dostopnejše. V zadnjih letih pa se bistveno povečujejo steklene površine zlasti v pritličnem delu, kjer si kupci želijo odprte prostore z velikimi steklenimi površinami.”
V Marlesu še ugotavljajo, da povpraševanje po pritličnih hišah zmeraj bolj narašča: “Na eni strani so to kupci, ki se selijo iz starejših hiš, zgrajenih z večjo stanovanjsko površino, na drugi strani pa se vedno več mlajših kupcev odloča za pritlične hiše moderne arhitekture. Vsekakor pa se največ objektov proda še zmeraj s pritličjem in mansardo, kjer so v pritličju prostori za skupno druženje in sprejem obiskovalcev, v mansardi pa spalni prostori za starše in otroške sobe ter kopalnica s kopalno kadjo in prho.”
Namesto kleti shramba v pritličju
Ker v hiši pogosto potrebujemo že omenjeno vrtno orodje in druge predmete, še kako prav pride shrambni prostor, če nimamo kleti. Sogovorniki pojasnjujejo, da manjše shrambe najdejo mesto v pritlični etaži. Prav tako jih lahko umestimo zunaj osnovnega stavbnega volumna, kot pomožni objekt. Na primer kot lopo za orodje, shrambo, letno kuhinjo … Ti prostori so tako tudi bližje dejavnostim, s katerimi so povezani vrt, zelenica, terasa.

Pritlična etaža z mansardo
Kako pa rešiti dilemo pritlična ali nadstropna hiša? Sogovorniki odvrnejo, da je etažnost hiš v našem prostoru v veliki meri pogojena s tipologijo gradnje. V ruralnem okolju je po navadi že s prostorskimi akti pogojena gradnja hiše z dvokapno streho precej strmega naklona, kar pomeni, da hiša poleg pritlične etaže pridobi vsaj še mansardo. S stališča racionalnosti gradnje je ta običajno izkoriščena za spalni del. V primeru večjih in predvsem višjih strešin je možna umestitev ambientalno atraktivne odprte galerije.

Večetažna je energetsko učinkovitejša
Večetažna hiša je s stališča energetske učinkovitosti ustreznejša še poudarijo sogovorniki. Pri tem dodajajo, da ima taka hiša ugodnejše razmerje med volumnom in površino stavbnega ovoja. Omenjeni faktor je pomemben pri zagotavljanju zahtevnejših energijskih standardov (nizkoenergijska, pasivna ali skoraj ničenergijska hiša). Nemalokrat je razlog za gradnjo v etažah tudi v velikosti razpoložljive parcele. Pritlična hiša, ob upoštevanju faktorja pozidanosti in predpisanih odmikov od sosednjih zemljišč in objektov, praviloma terja večjo parcelo za gradnjo kot večetažna hiša z enako bivalno površino.
Z vidika ergonomičnosti pa je pritlična hiša primernejša. Kajti to pomeni, da imamo vse bivalne prostore dostopne brez višinskih razlik (stopnic). Poleg tega so lahko pritlične hiše atraktivnejše, saj imajo lahko iz vseh bivalnih prostorov omogočen direkten dostop na teren. A po drugi strani to lahko pomeni manjšo intimo, ki jo zagotavljajo spalni prostori v višjih etažah. Kot še izpostavijo sogovorniki, se za pritlične hiše odločamo, ker že v osnovi razmišljamo o tem, kako bomo uporabljali objekt v poznem obdobju življenja. Odločitev za tako hišo pa je v veliki meri odvisna od lokacije, financ ter ne nazadnje videza hiše.