Cene zemeljskega plina so regulirane in v upadanju
Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri energetski oskrbi doma in hitro povrnitev stroškov za investicijo. Trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva znaša 59,90 Eur/MWh. Cene so se v letošnji ogrevalni sezoni znižale že do 20%. Ob upoštevanju tržnih cen je trenutno 1 KWh plina trikrat cenejša od 1 KWh ure elektrike. Razmere na trgu plina pa zagotavljajo, da se bodo cene plina za gospodinjstva še naprej zniževala.
Dobava zemeljskega plina je zanesljiva
Skladišča plina so pomemben dejavnik za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju, ko se poraba poveča. Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, saj je Evropska unija v rekordnem času izvedla diverzifikacijo virov ter bistveno zmanjšala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri.
Udobno bivanje s plinom
Zemeljski plin je je praktičen in vsestranski, saj omogoča celostno energetsko oskrbo doma:
- ogrevanje,
- pripravo tople sanitarne vode,
- kuhanje,
- proizvodnjo električne energije.
Plinski kondenzacijski kotli omogočajo varčevanje z energijo
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin sodi med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme. Kondenzacijski kotli z dodatnim prenosnikom toplote zagotavljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Posledično imajo dimni plini pri kondenzacijskem kotlu nižjo temperaturo, in sicer približno 40 °C.
Kondenzacijski kotli tako izkoriščajo tudi toploto, ki se nahaja v dimnih plinih v obliko vodne pare in se v običajnih kotlih izpusti skozi dimnik, ter jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto.
Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji in zato njihova uporaba omogoča enega ključnih dejavnikov zelenega prehoda, ki je varčevanje z energijo. Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih.
Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih
V Sloveniji ima med daljinskimi sistemi plinovodno omrežje trenutno najnižji ogljični odtis. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne spremeni nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir. Tudi v Sloveniji se bo zemeljski plin postopoma nadomeščal z obnovljivimi plini. Z dodajanjem obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo.