V dobi elektrifikacije mobilnosti, digitalizacije in prehoda na obnovljive vire energije električna energija ni več le priročna izbira – postaja osnovna infrastruktura našega vsakdanjika. Toda z rastjo povpraševanja se povečujejo tudi stroški in pritiski na elektroenergetske sisteme. Kakšna bo torej prihodnost oskrbe z električno energijo – koliko bo stala, kako jo bomo zagotavljali in kako odporna bo ta oskrba?
Eksponentna rast porabe: Evropa in Slovenija
Evropa se hitro elektrificira. V zadnjem desetletju se je poraba električne energije v EU povečala predvsem zaradi prehoda na električne toplotne črpalke, elektromobilnost in digitalne naprave. Napovedi kažejo, da se bo skupna poraba elektrike v Evropi do leta 2050 podvojila.
Leta 2022 je končna poraba električne energije v EU znašala 2700 TWh. Slovenija je v istem letu porabila 13,6 TWh elektrike, od tega približno 40 odstotkov v industriji, 30 odstotkov v gospodinjstvih in 20 odstotkov v storitvenem sektorju. Več kot 60 odstotkov slovenskih gospodinjstev uporablja elektriko za ogrevanje sanitarne vode ali prostorov, delež pa se povečuje z naraščanjem uporabe toplotnih črpalk.
Koliko bo stala prihodnost?
Po podatkih poročila McKinsey bi globalni prehod na nizkoogljično družbo stal 3,5 bilijona dolarjev letno do leta 2050. Za elektriko to pomeni višje cene, predvsem zaradi potrebe po novih omrežjih ("pametnih omrežjih"), vlaganj v obnovljive vire, hranilnikov energije, digitalizacije in prožnosti.
Povprečna cena električne energije za gospodinjstva v 2023 je bila okoli 0,17 €/kWh. Po napovedih se bodo cene lahko do leta 2050 povečale za 20 odstotkov ali več, razen če bodo tehnične inovacije in tržne prilagoditve to omejile.
Kako bomo okrepili oskrbo?
Možnosti za okrepitev oskrbe z energijo je več. Prva je uporaba obnovljivih virov, tako na ravni Slovenije kot na ravni EU. Evropa je leta 2023 že 39 odstotkov elektrike pridobila iz obnovljivih virov, Slovenija pa 36 odstotkov, predvsem iz hidroelektrarn in sončnih elektrarn. V Sloveniji je bilo leta 2023 nameščenih več kot 1100 MW sončnih elektrarn, kar pokrije okoli 10 odstotkov potreb po elektriki.
Cilj Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je do leta 2030 povečati ta delež na 27 odstotkov končne porabe električne energije.
Slovenija je med državami z največjo rastjo vgradnje toplotnih črpalk. V letu 2023 je bilo v Sloveniji prodanih več kot 25.000 toplotnih črpalk, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2020. Prodaja je v lanskem letu sicer upadla, predvsem zaradi ukinitve neto meritev, čeprav je na dolgi rok usmeritev v pridobivanje energije iz sonca še zmeraj zelo smotrna - in to ostaja tudi v prihodnje. Ne nazadnje imamo v Sloveniji tudi močan razvoj in proizvodnjo toplotnih črpalk. Največji proizvajalec je podjetje Kronoterm.
Kronoterm prav tako v sodelovanju z ELES-om razvija sisteme, ki omogočajo prilagajanje porabe elektrike glede na omrežno obremenitev – t. i. funkcija SG-ready, s katero lahko uporabniki sodelujejo v t. i. prožnosti omrežja, kar bo glede na obremenitve omrežje v prihodnje ključno.
2700 TWh je bila leta 2022 končna poraba električne energije v EU.
13,6 TWh elektrike je v istem letu porabila Slovenija, od tega približno 40 odstotkov v industriji, 30 odstotkov v gospodinjstvih in 20 odstotkov v storitvenem sektorju.
60+ odstotkov slovenskih gospodinjstev uporablja elektriko za ogrevanje sanitarne vode ali prostorov, delež pa se povečuje z naraščanjem uporabe toplotnih črpalk.
ELES kot slovenski sistemski operater načrtuje pametno nadgradnjo omrežja s projektom Green Switch, ki vključuje digitalizacijo, vključevanje obnovljivih virov in hranilnikov elektrike. Slovensko-hrvaški projekt Sincro.Grid je prvi čezmejni projekt pametnega omrežja, ki vključuje baterijske hranilnike električne energije, kompaktne naprave za kompenzacijo jalove energije in optimizacijo pretokov energije.
Robustna in odporna oskrba z elektriko bo zahtevala večje vlaganje v omrežja (nadgradnje transformatorskih postaj, kablov), več prožnosti (odzivanje porabe na obremenitve omrežja), digitalizacijo (sledenje in napoved porabe v realnem času) in raznolikost virov (sonce, veter, voda, biomasa, morebitna nova jedrska elektrarna).
Projekt KODO je primer dolgoročnega koncepta ogrevanja, ki ga razvija ELES, vključuje kombinacijo daljinskega ogrevanja, toplotnih črpalk, sončnih sistemov in hranilnikov, vezanih na pametno omrežje.
Več elektrike, več odgovornosti
Oskrba z električno energijo v prihodnosti bo postala ključni steber delovanja družbe. Čeprav se stroški povečujejo, so koristi dolgoročne. Med njimi so manjša odvisnost od uvoženih fosilnih goriv, čistejše okolje in več energetske suverenosti.
Bistvenega pomena pa bosta učinkovita raba energije in aktivna vloga posameznika – od odločitve za energetsko varčne naprave, pametno uporabo energije do vključevanja v energetske skupnosti in podporo domačim projektom obnovljivih virov.
