V galeriji v rimski palači Barberini je na ogled razstava z naslovom Caravaggio 2025. Združuje 24 slik italijanskega slikarja s pravim imenom Michelangelo Merisi iz zasebnih in javnih zbirk. Napovedujejo jo kot vrhunec ob rimskem jubilejnem oziroma svetem letu 2025. Na razstavi so predstavljene slike iz zasebnih zbirk, ki običajno niso dostopne javnosti, in slike, ki v Italiji niso bile na ogled že več stoletij.
Postavitev pokriva petnajst let Caravaggiovega ustvarjanja - od njegovega prihoda v Rim leta 1595 do njegove smrti v južni Toskani leta 1610 pri 38 letih. "Razstavljene slike predstavljajo potovanje skozi Caravaggiovo izjemno življenje in prikazujejo njegovo umetniško preobrazbo od prvih del v Rimu do verjetno zadnjega, ko je upal, da se končuje njegovo izgnanstvo," je povedala Francesca Cappelletti, ena od treh kustosinj razstave.
Slike so si izposodili iz zasebnih in javnih zbirk iz Italije, ZDA, Španije, Irske in Velike Britanije. Med razstavljenimi je tudi Ecce Homo, upodobitev trpečega Jezusa Kristusa s trnjevo krono, ki je bila, potem ko je v 19. stoletju zanjo izginila vsaka sled, leta 2021 ponovno odkrita. Na ogled pa je tudi portret Maffea Barberinija, poznejšega papeža Urbana VIII., ki je bil nedavno prvič predstavljen javnosti. Doslej je bilo za razstavo, ki bo na ogled do 6. julija, prodanih že približno 60.000 vstopnic.
Caravaggio (1571-1610) se je rodil v vasi Caravaggio blizu Milana. Šolal se je v Milanu in Rimu. Znan je bil kot človek nagle jeze. Ohranjeni dokumenti in zapisi kažejo, da se je v zaporu ali pred sodnikom znašel zaradi najrazličnejših prestopkov. Po pretepu, v katerem je bil ubit njegov nasprotnik, je moral leta 1606 zapustiti Rim. Zbežal je v Neapelj, na Malto in nato na Sicilijo.
Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, intenzivnimi barvami in občutkom za podrobnosti. S svojo tehniko, znano kot chiaroscuro, je pisal umetnostno zgodovino in vplival na Rembrandta, Jana Vermeera in Petra Paula Rubensa.
