Melita Forstnerič Hajnšek
V Narodni galeriji v Ljubljani bodo danes, v sredo, 30. septembra, odprli pomembno mednarodno razstavo, ki je nastala v sodelovanju med Češko in Slovenijo. Razstava Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu - Tizian, Tintoretto, Veronese, Rubens in drugi poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Češke republike Miloša Zemana.
Po odmevni razstavi slovenskega impresionizma v Pragi zdaj Čehi predstavljajo eno svojih najeminentnejših zbirk
Galerija slik Praškega gradu sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, ki ga je zanimalo vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva. Galerija s približno 3000 slikami in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk. V času njegovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "meka znanosti in umetnosti".
Razstavljenih bo več kot petdeset mojstrovin iz zbirke Rudolfa II. in njegovih naslednikov, ki so delo zgodnjih nizozemskih, flamskih, nemških in italijanskih slikarjev, kot so Lucas Cranach, Hans von Aachen, Hans Holbein, Tizian, Paolo Veronese, Jacopo Tintoretto, Guido Reni, Peter Paul Rubens in drugi.
Obsežni katalog, ki spremlja razstavo, prinaša tudi priložnostna uvodnika obeh predsednikov, ki predstavljata tesne stike med Čehi in Slovenci. Ne le da smo več stoletij preživeli v skupnih državnih tvorbah, tesno se je prepletalo tudi naše kulturno, umetnostno izročilo. Med oprijemljivimi dokazi iz zgodovine so Stiški rokopisi, ki so plod tega tesnega sodelovanja, slovenski protestanti so se zgledovali po Čehih, Rudolf II. je na svojem dvoru gostil Jakoba Petelina Gallusa, najslavnejše poglavje sodelovanja pa je 19. stoletje, mnogi umetniki so si dopisovali, se obiskovali, navdihovali. Najpomembnejše sodelovanje je seveda povezano z Jožetom Plečnikom, ki je povezal oba naroda, presegel čas, v katerem so nastale njegove umetnine na Češkem. Danes so žlahtna dediščina obeh držav in skupne Evrope, je v svojem uvodniku v katalogu zapisal slovenski predsednik Borut Pahor.
Češki predsednik Miloš Zeman pa je v svojem uvodniku spomnil med drugim, da je načrt za Narodno galerijo v Ljubljani zasnoval češki arhitekt František Škabrout. Plod aktualnega meddržavnega sodelovanja je bila tudi lanska odmevna razstava Impresionizem od zore do mraka - Slovenska umetnost 1870-1930 v jahalni šoli na Praškem gradu. Aktualna razstava v Ljubljani je odgovor na tisto predstavitev z najdragocenejšimi deli iz praške grajske zbirke. Njen temeljni kamen so slike iz zbirke cesarja Rudolfa II., habsburškega, ogrskega in češkega kralja, enega izmed mnogih vladarjev, ki so vladali češkemu in slovenskemu narodu, združenemu v eni državi. To je bilo tudi eno najsijajnejših obdobij Prage.
Kot je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, se je sodelovanje obeh institucij začelo pred dvema letoma, ko so na pobudo Praškega gradu začeli pripravljati razstavo o slovenskih impresionistih in njihovem času. Leto pozneje so jo slovesno odprli na Hradčanih. Razstava je opozorila na številne vezi med obema narodoma. V katalogu sta tudi zgodovinska študija Eliše Fučikove, največje poznavalke zbirke in časa Rudolfa II. ter znanstvenice z mednarodnim ugledom, in seznam razstavljenih del iz zbirke.
Razstava, ki je kompleksen projekt in poseben podvig v času, ki postavlja številne omejitve, bo na ogled do 3. januarja 2021.
