Stvarna literatura je v slovenskem knjižnem prostoru spregledana

Založba Aristej je v zadnjih mesecih izdala nekaj novih knjig. Na skupni predstavitvi v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor pretekli četrtek so bile skupaj z njihovimi avtoricami, znanimi Mariborčankami, v osredju tri: Kako je bilo, ko še ni bilo pralnih strojev dr. Jerneje Frelež, Oblačilni pojmovnik za mlade Belinde Radulović in Zaljubljeni Maribor Gabrijele Kolbič. 

Kako je bilo, ko še ni bilo je nova poljudnoznanstvena zbirka založbe, Jerneja Ferlež pa je z glavno urednico in direktorico Aristeja Emico Antončič zasnovala koncept zanjo. Jerneja Ferlež je bila že avtorica prve knjige v zbirki, Kako je bilo, ko še ni bilo štedilnikov, drugo, Kako je bilo, ko še ni bilo telefonov, je napisal Uroš Dokl. V vseh knjigah je nosilec razvoja oziroma bralčev vodnik oseba, ki izhaja iz zgodovinskih virov, pri novi knjig je to mlada pralka Magdalena, avtorica jo je našla v članku o pericah, ki so prale za ljubljanske meščane. Seveda izvemo, kako se je delo peric (faze te uslužnostne storitve, postopki, pripomočki, transport perila, prenašanje veščin iz roda v rod ...) razlikovalo v različnih okoljih. Ob pranju ob tekočih vodah (stereotipna predstava, ohranjena tudi v mnogih umetniških delih), vaških periščih in vodnjakih (dokler ni bilo prepovedano) popiše avtorica v knjigi tudi pralnice v večstanovanjskih objektih v mestnih okoljih in socialne odnose, ki so jih generirale, pa tudi spremembe, ki jih je prinesel pralni stroj. Ženske je pralni stroj močno razbremenil (nekaterim pa je odnesel zaslužek), a je prekinil tudi družabnosti, ki so se prej tkale ob skupnem pranju.  

Iz obdobja ročnega pranja je ostal pregovor o (javnem) pranju umazanega perila in ostala je pesmica, ki se jo otroci še zdaj učijo v vrtcih, spomni avtorica. "Pokažite nožice, pokažite roke in glejte, kak pridne peričice smo me ..." "Če ne prej, bi lahko zdaj ob njej pomislili na malo Magdaleno iz Štepanjske vasi, na deklice in dečke iz Bizovika, Boljunca in vseh drugih krajev, ki so že v ranem otroštvu pomagali odraslim pri pranju umazanega perila mnogih. Kaj vse je šlo skozi njihove roke, dobesedno," zaključi Jerneja Ferlež delo, ki je sicer zasnovano za mlade, a je enako inspirativno za odrasle in lahko služi tudi za medgeneracijsko branje - eni se spominjajo, drugi učijo.

Zbirka ima kompleksno opremo. Od zaključka rokopisa do tiska traja po navadi pet mesecev, je razkrila Emica Antončič, ob fotografskem materialu so ključne ilustracije Tonija Buršića in oblikovalski delež Matjaža Wenzla. 

Sploh je stvarna literatura je v slovenskem knjižnem prostoru spregledana, je opozorila Emica Antončič, čeprav se slovenska knjižna zgodovina začne s stvarno literaturo. Zato je z veseljem napovedala, da bodo v naslednji številki revije Dialogi objavljeni prispevki iz simpozija o branju stvarne literature. 

Oblačilni pojmovnik je že petnajsti pojmovnik v zbirki Pojmovniki za mlade. Tudi tega je ilustriral Izar Lunaček, seveda pa je v njem zelo veliko fotografij. To je knjižni prvenec modne oblikovalke in v tem tisočletju predvsem gledališke kostumografinje - na obeh področjih z mednarodno kariero in relevantnimi priznanji. Največji problem te knjige je, pravi Belinda Radulović, široko področje. Kako ga predstaviti tako, da bo zanimivo mladim? Že na predstavitvi knjige je avtorica pokazala, da zna pritegniti pozornost s pripovedjo o oblačilnih kosih in navadah, ki so jih doletele zanimive transformacije. Ste vedeli, da so se dolge hlače uveljavile po francoski revoluciji - kot nasprotje kratkim, ki jih je nosilo plemstvo? Da so nogavice in visoke pete najprej nosili moški? Ste pomislili, da je unisex modo zamenjala brezspolna moda? 

Ob poglavjih o zgodovini oblačil, oblačilih za različne namene ali kosih oblačil sta avtorica in urednica izpostavili tudi poglavje o ustvarjanju mode (avtorica namreč pozna zakulisje iz prve roke) in življenjskem ciklu oblačil, ko postaja danes z vračanjem k naravnim materialom in kupovanjem iz druge roke na srečo spet daljši. 

Gabrijela Kolbič je do zdaj pisala za otroke, zdaj pa "knjiga ni več otroška, ker so otroci odšli". Otroci nekoč odrastejo v dijake in študente, kakršni nastopajo v knjigi Zaljubljeni Maribor. Ljubezenske zgodbe sedmih mladih parov prinesejo preplet domišljije in zgodovine Maribor. V knjigi, ki jo zaznamujejo črno-bele fotografije starega in novega Maribora v kombinacijami z ilustracijami Tonija Buršića, lahko izveste, "kaj imajo skupnega mariborski Stari most in Stara trta, Piramida in Belvi, Ljudski vrt in gledališče, Terezijin in Ludvikov dvor, svetilka in Karlek na Slomškovem trgu, Univerzitetna knjižnica Maribor in medicinska fakulteta, železniška postaja in vse smeri sveta".

Urednica Emica Antončič je predstavila še dve deli. V zbirki Dialogi je izšla knjiga znamenitega norveškega socialnega antropologa Thomasa Hyllanda Eriksena (v slovenščini že imamo njegove Majhne kraje, velike teme) Planet aplikacij s podnaslovom Kako je pametni telefon spremenil svet. V njej se avtor sprašuje, kaj se je zgodilo z našimi življenji, odkar so pametni telefoni preplavili svet. To ni ena od knjig, ki straši pred tehnologijo, ampak avtorja žene radovednost, ko kljub znatnim razlikam med državami in kulturami ugotavlja veliko podobnosti v načinih uporabe pametnih telefonov po vsem svetu. Ste vedeli, da ima več ljudi dostop do pametnega telefona kot do urejenega stranišča? Ste pomislili, kaj pomeni pametni telefon beguncem?

Izšel pa je tudi novi tiskani kamišibaj, drugi doslej, po Ježku Jančku so izdali ljudsko basen Podkovana žaba. Besedilo je priredila Jerca Cvetko, ilustrator je Jure Engelsberger. Kamišibajev je tudi pri nas vse več - ta "analogna televizija" je upor proti vsesplošni digitalizaciji, je prepričana urednica -, vendar pa se po navadi pojavljajo v unikatni, enkratni avtorski izvedbi, pri Aristeju pa so s tiskanimi izdajami omogočili razširitev te umetnosti.