V okviru projekta Empact (projekt, ki do izzivov podnebne krize pristopa z vidika sočutja in raziskuje nove oblike razumevanja vprašanja trajnosti v svetu umetniške ustvarjalnosti) je umetnica Saša Bezjak ustvarila serijo enaindvajsetih avtorskih risb na tekstilu in izvezen podpis avtorice. Risbe so nastale po navdihu fotografij Terezije Mostler (1881–1961), ene prvih slovenskih fotografinj, ki je živela in delala na Tratah. Fotografije, po katerih so narejene vezene risbe, so iz zbirke Muzeja norosti in prikazujejo danes oddaljen način življenja na podeželju. Na delavnici na temo sočutja do narave, ki je potekala v Muzeju norosti na Tratah septembra 2023, so udeleženci in udeleženke risbe Saše Bezjak izvezli v blago. Serija risb in vezenin z naslovom Igla v senu (2024) bo julija in avgusta 2024 predstavljena na razstavi v Sodnem stolpu kot spremljevalno okolje EKO 9.
"Iskati iglo v senu pomeni iskati nekaj, kar je skrito, nekaj, kar je obdano z veliko drugega in nam onemogoča dostop do iskanega. Saša Bezjak v risbah podeželskega življenja sredi Slovenskih goric predstavlja skoraj v celoti izgubljen način delovanja v okolju, kjer danes tudi sama živi in ustvarja. V iskanju izgubljenega časa so za umetnico magdalenice, ki prebudijo spomin, fotografije Terezije Mostler, še ne povsem dobro utemeljene fotografinje s fascinantnim življenjepisom, ki je zadnje obdobje svojega življenja v skromnih okoliščinah preživela na Tratah, kjer je dokumentirala dogajanje okoli sebe. Saša Bezjak v fotografijah iz sredine preteklega stoletja prepoznava velik razkorak med današnjim in ne tako oddaljenim časom, pri čemer pa ne zapade v nostalgijo ali podajanje posplošenih vrednostnih sodb o klenosti starih časov. Zanimajo jo odnosi in družbene strukture in s konturo posameznih elementov podeželskega življenja vleče nit med plastmi razumevanja teh odnosov včasih in danes: odnos med človekom in živaljo, človekom in letnim ciklom kmetovanja in s tem povezanih običajev, med otroki in odraslimi, odnos do časa, druženja, dela, pozicije in vlog družbenih spolov. Ob tem se vzpostavi tudi zanimiva vzporednica med umetnicama, ki v istem okolju ustvarjata le dobrega pol stoletja med njima: obe tesno povezani s skupnostjo, pa vendar nekonvencionalni in samosvoji. Saša Bezjak je skupaj s sodelavkami veziljami velikoformatne serije vezenin Igla v senu ustvarila monumentalno delo, poetičen, plastovit, kritičen spomenik skupnosti, spominu in okolju," so ob razstavi zapisali v Umetnostni galeriji Maribor. Razstava bo na ogled do 18. avgusta.
Saša Bezjak (r. 1971, Maribor) je leta 1999 v Mariboru pod mentorstvom kiparja Darka Golije diplomirala iz likovne pedagogike, leta 2001 pa na akademiji v Ljubljani pod mentorstvom profesoric Metke Krašovec in dr. Nadje Zgonik iz slikarstva. Tam je zaključila tudi magistrski študij kiparstva pri Luju Vodopivcu. Ukvarja se z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami ter poučevanjem mladine in odraslih. Predstavila se je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, med vidnejšimi razstavami v zadnjem času je Vedno na voljo. Feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije v Moderni galeriji v Ljubljani. Od leta 2006 živi in ustvarja v Gornji Radgoni.
