"Literin program odraža estetsko in vsebinsko raznolikost literarnega ustvarjanja, zato je v njem najti tako prvence kakor dela sodobnih klasikov, klasično leposlovje, žanrske naslove, a tudi čezžanrske hibride. Imena različnih provenienc in generacij ponujajo različne estetike, najsi gre za realistično obarvana dela ali igre z jezikom, pa tudi vprašanja v njih segajo vse od socialnih, izrazito osebnih in do abstraktnejših. Poleg tega bo ob izvirnem romanu mogoče poseči še po prevodni prozi ter esejistiki in poeziji. Posebej za slednjo se zdi, da se v zadnjih letih v programih večjih založb znajdeva v nemilosti, zato ji je še toliko pomembneje namenjati prostor. Letos jo bosta pri Literi zastopala Manca Klun s pesniško zbirko Nisaki ter Aleš Učakar s Teorijo množic," pravi Aljaž Krivec, urednik založbe Litera
Z esejistiko bo po več vidnih proznih naslovih nase opozoril pisatelj in kardiolog Franjo H. Naji - Srce: junak v kletki je poljudnoznanstveno delo, ki bo širšemu bralstvu približalo nekatera dejstva in zanimivosti o tem vitalnem organu. Multižanrski hibrid z elementi esejistike bo priskrbel Branko Gradišnik - Skrunitelj bo v prepoznavnem avtorjevem slogu popeljal v literarno zgodovino, ali raje, polemično cankaroslovje. Med čezžanrske hibride sodi tudi svojevrstni znanstveno-fantastični roman Anje Radaljac Pet dni, ki se napaja iz teorije o multiverzumu ter nelokalizirani zavesti, obenem pa je občutljiv za ekološka in medosebna vprašanja.
"Manjkal ne bo niti zgodovinski roman. Tako se bo Orlando Uršič po Krušnem očetu, romanu o rodbini Hutter, v delu Preden grem naprej - s posluhom za duševni svet nastopajočih in družbene okoliščine njihovega časa - posvetil plemiški družini Attems. K zgodovinskim vprašanjem se obrača tudi nemška pisateljica Jenny Erpenbeck, ki je pot v Literin program našla že večkrat in ki nas s svojim romanom Kairos, lanskoletnim prejemnikom mednarodnega bookerja, popelje v turbulentne čase padca Berlinskega zidu.
Geografsko razpršenost programa uteleša tudi zamejska literatura, kamor sodi Florjan Lipuš s proznim delom Mrtve stvari. Še posebej osebno obarvano besedilo je slogovno presunljiv hibrid avtobiografskega pisanja in refleksije življenja slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem. Tja se obrača tudi Vinko Ošlak s Konradom, romanom o svojem očetu, ki prav toliko kot družbenozgodovinski kontekst, pod drobnogled jemlje tudi osebne okoliščine.
Prostor bo namenjen tudi socialnim tematikam. Tako Miša Gams v romanu Kdo se boji črnega moža? reflektira begunsko vprašanje in medkulturne stike ter postavlja ogledalo orientalističnim predstavam in politikam. Adriana Kuči pa v romanu Lili, kraljica skozi osebne zgodbe likov odpira vprašanja identitete, pripadnosti in medsebojnih odnosov ter spretno prepleta zgodovinske reference z aktualnimi družbenimi izzivi," je še zapisal urednik.
