Društvo Mesto žensk je razglasilo sedme dobitnice nagrade za feministične junakinje, nagrade ženske o ženskah. Letos je tričlanska komisija med več kot 400 nominacijami izbrala pet nagrajenk, ki jim je nagrade izročila v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Prejemnice nagrade ženske o ženskah 2026 so Anuška Podvršič, Tanja Velagić, Katja Zakrajšek, Karolina Babič in Delovni odbor za feminizem Iskra. Nagrada je odgovor na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona, so zapisali v društvu.
"Nagrada ni zgolj politični korektiv, ampak svojevrsten mini manifest"
Borka za človekove pravice vseh sort
Anuška Podvršič je borka za človekove pravice vseh sort. S svojim pravnim znanjem in antirasistično predanostjo je delovala znotraj Roga, dokler je obstajal, in širše. Brez predaha se s pravnimi nasveti in pisanjem pritožb v imenu številnih prosilk_cev za azil bori proti rasizmu in nasilju države. S pravnega vidika je proučevala in pogosto našla možnosti v prid ljudem za pravico do svobode, da ostanejo, kjer želijo.
Odgovorna urednica založbe Sophia
Tanja Velagić je odgovorna urednica založbe Sophia in energija, ki že četrt stoletja skrbi za kulturno-humanistično revijo za zgodovino, literaturo in antropologijo Borec. Njeno delo zadnjih desetletij prinaša na slovenski knjižni trg premišljene prevode ter kritične razmisleke, ki pomagajo pri razumevanju sedanjega trenutka in družbenih procesov. "Njeno delo zadnjih desetletij prinaša na slovenski knjižni trg premišljene prevode ter kritične razmisleke, ki pomagajo pri razumevanju sedanjega trenutka in družbenih procesov," je zapisala komisija.
Delovni odbor za feminizem Iskra
Delovni odbor za feminizem (DoFem) Študentskega društva Iskra od leta 2017 organizira osrednji javni feministični protestni shod na mednarodni dan žensk, v katerega vpenja aktualna geopolitična in socialno-ekonomska vprašanja. Zaslužen je za ponovno oživitev zgodovinskega bistva in idejnega smisla 8. marca, mednarodnega praznika žensk. To je praznika, katerega zametki segajo v leto 1910 in prelomno Drugo mednarodno konferenco socialističnih žensk v Københavnu, na kateri je sodelovalo več kot sto delegatk iz sedemnajstih držav, da bi med seboj povezale boj za socialne, ekonomske in politične pravice žensk in ga svetovni javnosti predstavile kot skupen razredni boj človeštva za boljši jutri.
Doktorica literarnih ved in prevajalka
Katja Zakrajšek, doktorica literarnih ved, je komparativistka in literarna prevajalka. Prevaja iz francoščine, angleščine in portugalščine. Posebej jo veseli raziskovanje in prevajanje manj zastopanih literarnih tradicij in prostorov, slovenskim bralkam in bralcem pa tako približuje literaturo, s katero se sicer morda ne bi srečali. Velja za eno najnatančnejših, najbolj samosvojih in cenjenih prevajalk. Dosledno zagovarja širjenje bralnih obzorij in literarnega kanona z glasovi, zgodbami in perspektivami manj zastopanih družbenih skupin. Poleg obsežnega opusa literarnih prevodov jo zanima družbenokritična misel.
Raziskovalka na področju socialnih ekonomij
Karolina Babič, raziskovalka in svetovalka na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij, je s svojim angažiranim in strokovnim delovanjem ena ključnih figur urbanega razvoja v Mariboru, razvoja v tistem pravem, civilnodružbenem smislu z rastjo »od spodaj navzgor«, poganjajočem iz Urbanih brazd in razraščajočem se po horizontali alternativnih družbenih in ekonomskih praks. Teoretsko kot praktično je predana raziskovanju in razvoju alternativnih družbeno-ekonomskih praks. Njeno delo se giblje od konkretnega razvoja zadružništva, družbenega inoviranja ter socialne ekonomije nasploh do teoretskega zanimanja za razmerja med etiko, politiko in ekonomijo.
Sestrstvo v najbolj žlahtnem pomenu
Letošnje nagrajenke je izbrala komisija, sestavljena iz lanskih prejemnic nagrade, to so Gibanje za pravice Palestincev, Andreja Rafaelič, Kristina Božič, Lilijana Burcar in Kolektiv ZIZ. Svojo nalogo in nagrado ne razumejo kot zgolj politični korektiv, ampak kot kontranarativ in svojevrsten mini manifest. V nagrajenkah pa so prepoznale solidarnost, sestrstvo v najbolj žlahtnem pomenu, strokovnost in srčnost, a hkrati jasno in odločno antiavtoritarno in antifašistično držo, delo za vključujočo družbo, proti rasizmom in izkoriščanju. "So vzor in navdih v najtežjih trenutkih."
Pri izboru nominirank za nagrado Mesta žensk soo izhajale iz dejstva, da naj se nagrado podeli prvenstveno tistim kolektivom in posameznicam, delujočim na področju družbenega angažmaja in pravic žensk, ki jih etablirani mainstream ne pripušča v ospredje oziroma jih potiska na obrobje ali v popolno nevidnost. "Zato v ožji izbor nismo uvrstile nominirank, ki so v letošnjem letu ali sicer že bile prejemnice institucionalnih nagrad in priznanj."
