Libertrio so Matjaž Porovne - violina, Katja Porovne Silič - kitara in Petar Brčarevič - kontrabas, v Gradu Rače so preteklo nedeljo nastopili s sporedom skladb Sonata za violino h- mol BMV 1014 (J. S. Bach), Štirje fragmenti za violino, kitaro in kontrabas (M. Lazar), iz Siete Canciones populares Espanolas (M. de Falla, arr. T. Kassung), Histoire du Tango (A. Piazzolla), Three Preludes (G. Gershwin, arr. T. Kassung).
Nekoliko nenavadna zasedba - violina, kitara in kontrabas - je ena mnogih, v katerih raziskujoči glasbeniki iščejo in uresničujejo ideje še ne čisto raziskanih zvočnosti sobivanja zelo različnih glasbil. Seveda z argumentom iskanja umetniške prepričljivosti. Zasedba Libertrio je ena takšnih, v kateri ima vsak instrument unikatno in s tem enakovredno vlogo v zasedbi, ki tvori zaokroženo zvočno celoto: violina kot temeljni virtuozni instrument in najpogostejši nosilec melodičnih idej, kitara kot harmonska podlaga in kontrabas, ki s kitaro tvori po baročnem vzorcu basso continuo in sta v našem primeru mnogokrat virtuozno zastopana. Zven na videz nenavadne zasedbe deluje zvokovno prepričljivo. Takšne zasedbe so v začetku seveda repertoarno vezane na priredbe. Če pa dokažejo večkomponentno umetniško moč, postanejo predmet zanimanja skladateljev. Tako je tudi v primeru nedeljskega koncerta.
V virtuozno zastavljenem sporedu, položenemu v 20. in 21. stoletje - z izjemo uvodne Bachove Sonate za violino (pa tudi z njo) je takoj zavel virtuozni veter, katerega tok ni pojenjal do zaključnega, kar tretjega dodatka - Lisztove Madžarske rapsodije.
Slovenski original za zasedbo je prispeval Milko Lazar z iskrivimi Štirimi fragmenti, tekoče invencije in muzikalne učinkovitosti. Sledile so tri pesmi iz šestih popularnih španskih pesmi - El pano moruno, Nana, Polo - Manuela de Falle. Seveda pri tej zasedbi ni manjkal Piazzolla s svojo znano Histoire du Tango s programskimi stavki: Bordello 1900, Cafe 1930, Nightclub 1960, Concert d'aujourd'hui. Trije Gershwinovi preludiji Allegro ben ritmato deciso, Andante com moto in Agitato so bili vitalen (kot že prejšnje skladbe) zaključek tega nadvse zanimivega in iskrive energije polnega koncerta.
Libertrio je uigrana zasedba, saj deluje v vseh dinamičnih in ritmičnih potankostih enotno, muzikalno prepričljivo in sodi v krog naših odličnih komornih zasedb.
