Glasba, ki joče skozi umetnika

V Kazinski dvorani SNG v Mariboru bo danes, 29. oktobra, v rojstni hiši Huga Wolfa v Slovenj Gradcu 31. oktobra, v Slovenski filharmoniji v Ljubljani pa 5. novembra koncert z naslovom Žalovanja, v koncertnem ciklu zavoda PerArtem Samospevanja. Prvič bosta združila moči mezzosopranistka Nuška Drašček in specialist na področju samospeva, pianist Nejc Lavrenčič.
Izvajati glasbo o smrti, žalovanju, minevanju, ki jo bosta predstavila na koncertu Žalovanja v Mariboru, Slovenj Gradcu in Ljubljani, je najbrž zahtevna misija. Morda razložita, kako se spoprijemata s to težko tematiko?
N. D.: "Minevanje je neizogiben del življenja, venomer prisotno, čeprav nam otroška in najstniška leta največkrat 'prihranijo' resnejše ukvarjanje s to temo. V umetnosti pa ne moreš mimo nenehnega samoizpraševanja in raziskovanja, razmišljanja o vseh mogočih plateh življenja in karakterjev, še posebno ko ustvarjaš like, ko živiš njihove zgodbe. Pri samospevu si soočen z nemalokrat zelo intimnimi vpogledi v ustvarjalčevo dušo in nemogoče je, da se te tako močni izrazi ne bi dotaknili. Lotiti se minevanja, dovoliti si ponovno čutiti nekatere izgube, poskušati razumeti, od kod tolikšna bolečina, prelita na papir, iskati različne načine interpretacije besed ... to je vse del (krasnega) procesa, ki ga človek mora ponotranjiti in vsaj za tistih nekaj minut živeti in vzeti za svojega. V par besedah in z zvočnimi barvami, ki se ustvarjajo v dialogu med pevko in pianistom, poskušati poslušalce odpeljati s sabo na to pot – to je velik izziv in hkrati privilegij."