Sloviti filmski igralci so pogosto neke vrste dvoživke. Po eni strani jih občudujemo zaradi nastopov v mojstrovinah znanih režiserjev, po drugi strani pa so tudi sami običajni ljudje, ki vloge izbirajo na podlagi višine honorarjev, da lahko z njimi financirajo svoje lastne projekte, hiše, jahte, dolgove in preživnine. To je tudi glavni razlog, da jih večkrat vidimo v filmih, ki so jim vse prej kot v čast in katerih nastanek je podrejen zgolj temu, da ustvarijo dobiček za vse vpletene, tako za studio kot za ustvarjalce in igralce.
Ko torej v slovenske multiplekse zaide film z naslovom Hollywoodska prevara (The Comeback Trail, 2020), plakat zanj pa se ponaša z legendarnimi igralskimi imeni, kot so Robert De Niro, Morgan Freeman in Tommy Lee Jones, je to znak za previdnost. Še posebno De Niro je med to trojico znan po tem, da je po prelomu stoletja pogosto sprejemal vloge sila dvomljivega renomeja, v največji meri zato, da je lahko s prejetimi honorarji podpiral svoj festival in produkcijsko podjetje Tribeca. Po drugi strani pa vendarle govorimo o istem igralcu, ki nam je v istem času postregel z vlogami v tako eminentnih filmih, kot so Za dežjem posije sonce (2013), Ameriške prevare (2013), Joker (2019) in Irec (2019). Film, kakršen je Hollywoodska prevara, adaptacija istoimenskega celovečerca iz leta 1982, lahko torej gre tako v eno kot v drugo smer.
Pripoved se dejansko začne sila obetavno. De Niro igra Maxa Barberja, ostarelega filmskega producenta, ki s svojim nečakom Walterjem (Zach Braff) vodi majhno produkcijsko podjetje v Hollywoodu. Tandem se zaradi nespretnih odločitev znajde v velikih finančnih težavah in se pod pritiskom plačila dolga svojemu posojilodajalcu Reggieju Fontainu (Morgan Freeman) loti prebrisane prevare, ki vključuje nov filmski projekt s prav tako ostarelim igralcem Dukom Montano (Tommy Lee Jones). De Nirov lik ponuja bogat poligon za razvoj zgodbe in vsaj na začetku spretno secira njegovo čustveno ujetost v brezizhoden položaj. Vendar se vsa obetavnost dokaj hitro sesuje, razlog za to pa je kar nekoliko presenetljiv.
Film Hollywoodska prevara se namreč ponaša s tako nespretno režijo in montažo, kakršni redko vidimo v tako visoko profiliranem filmu. Režiser George Gallo daje vtis, kot da ne ve točno, kaj bi počel s kamero in kako bi postavil igralce. V enem trenutku uporablja tresočo se kamero, že v naslednjem fiksno, igralci mu uhajajo iz kadra, posnetki pogosto niso poenoteni. Mestoma se zdi, kot da je montažer John Vitale poskušal rešiti, kar se je dalo, a njegovi prijemi vse skupaj zgolj poslabšajo. Obetaven scenarij in karizmatična zasedba zaradi tega iz vsega skupaj naredita cenen B-film, ki razen redkih prebliskov ne izpolni obljub s filmskega plakata.
Kako žalostno je gledati igralske legende v tako kompromitiranih filmskih projektih
Hollywoodska prevara se s svojo temo satire ameriške filmske industrije gleda kot zelo bleda verzija Tarantinovega Bilo je nekoč v Hollywoodu (2019). Neomajni oboževalci De Nira, Freemana in Jonesa bodo v filmu sicer našli nekaj zase, za večino pa bo v ospredje stopilo spoznanje, kako žalostno je gledati igralske legende v tako kompromitiranih filmskih projektih, nastalih pod okriljem ustvarjalcev brez večjega renomeja in primarno s finančnim izkoristkom v mislih. Bržkone se vsi strinjamo, da si takšni mojstri filmske umetnosti v svojih zrelih letih zaslužijo kaj boljšega.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
