Jutri se bo v Mariboru začela 14. edicija Mednarodnega filmskega festivala stop animacije StropTrik, ki se bo z raznovrstnimi dogodki znova odvil na več lokacijah po mestu. Osrednje prizorišče bo Vetrinjski dvor, dogodki pa bodo potekali tudi v Lutkovnem gledališču Maribor, v OBRAT-u in v dvorani Gustaf. Organizacijska ekipa je na tiskovni konferenci v Vetrinjskem dvoru v Mariboru razkrila, da bo dogodek, na katerem bodo prikazali 131 filmov, znova obogatil raznovrsten spremljevalni program. Ob filmskih projekcijah - tudi tistih za otroke - namreč prirejajo tudi tri delavnice za različne starostne skupine, tri razstave in pa glasbeni program za "nepozabne večere, dolge noči in bolj počasna jutra", kot so zapisali v najavi.
Organizatorji z letošnjo edicijo uvajajo tudi nekaj novosti, ki bodo vsekakor vidne tistim bolj pozornim obiskovalcem. "Letos smo uspeli pridobiti sredstva preko javnega razpisa za zeleni prehod," je uvodoma poudarila izvršna producentka festivala Urška Breznik. "To pomeni, da bo kljub temu, da se naš festival že vsa leta trudi biti zelen, tokrat šel še bolj v to smer. Gostom bomo ponudili lokalno, ekološko hrano. Hrana je že vsa leta tudi veganska, letos pa se bomo še posebej - tudi preko samega programa - posvetili razmisleku, kako s pomočjo stop animacije uporabljati reciklirane izdelke oziroma nasploh stvari, ki so že bile uporabljene."
Potrebno je razumeti, ne strašiti
Letošnji festival bo odprla projekcija obnovljene različice filma Mehanski balet (Ballet Mécanique, 1924) francoskega filmarja Fernanda Légerja. Ta dadaistična klasika in eden najpomembnejših avantgardnih filmov vseh časov letos praznuje 100. obletnico.
Še večji poudarek pa bo vendarle na osrednji temi, ki je še toliko bolj pomembna. "Na festivalu StopTrik vsako leto v ospredje postavimo neko temo, okoli katere se vrti tekmovalni program." je razložila direktorica festivala Olga Bobrowska. "Letos se nekoliko oddaljujemo od političnih tem prejšnjih let. Občinstvo bomo tokrat povabili k razmisleku o temi transhumanizma. Ker gre za zelo širok pojem, ki vključuje vse od biotehnologije do umetne inteligence, je jasno, da ne bomo odprli vseh poglavij o tej temi. Zdi pa se nam pomembno, da kot ustvarjalci in prejemniki kulture produkcije razmišljamo o tem. Gre namreč za globoke spremembe, ki se ta hip že odvijajo, še posebej v svetu umetnosti, in da gre posledično za eno najpomembnejših razprav ta hip."
"Festivali ne bi smeli biti tukaj zato, da bi strašili ljudi, ampak da vzpodbujajo razpravo o tovrstnih spremembah"
Kot pravi direktorica festivala, se želijo te teme lotiti na trezen način, brez pretiranega vzbujanja upov na eni ali strahu na drugi strani. "Nočemo biti preveč optimistični, ker to ni naš slog in ker to niti ne povzema naših občutkov glede te tehnologije, po drugi strani pa nočemo biti niti preveč pesimistični. Menimo, da umetnost in festivali ne bi smeli biti tukaj zato, da bi strašili ljudi, ampak da vzpodbujajo razpravo o tovrstnih spremembah."
Smo pred vrati revolucije v svetu filma
Programski direktor Michal Bobrowski je bolj konkretno odprl tematiko umetne inteligence, o kateri se v svetu filma ta hip ogromno govori. Tudi na letošnjem StopTriku bodo predstavili nekaj filmov, posnetih s pomočjo tega orodja, a bodo pospremljeni s predavanjem. "Gre za področje, ki ta hip vzbuja veliko čustev in pomembno je, da najprej poskušamo to področje razumeti, preden se zatečemo k pretiranim ukrepom," meni Bobrowski.
"Uvedba umetne inteligence bo popolnoma spremenila filmski svet in v tem trenutku je še težko napovedati, na kakšne načine"
Selektor festivala vseeno meni, da smo na pragu revolucionarnih sprememb na področju filma. "Morda se zdi nenavadno, da festival, ki je namenjen neki zelo tradicionalni obliki animacije, odpira vprašanje umetne inteligence. Kot filmski zgodovinar vidim sedanjost skozi prizmo preteklosti. Takšne analogije sicer niso nikoli popolne, a sam vseeno menim, da smo na pragu tako velikih sprememb v načinu produkcije avdiovizualne kulture, da se lahko primerjajo le z nastopom zvoka v filmu ob koncu 20. let minulega stoletja. Uvedba umetne inteligence bo popolnoma spremenila filmski svet in v tem trenutku je še težko napovedati, na kakšne načine."
Štirje filmi slovenskih avtoric
Razveseljivo je, da bodo na letošnji ediciji festivala prikazali kar štiri filme slovenskih avtoric: Tri tičice (2024) Zarje Menart, Onkraj obraza (2024) Anje Resman. Tempomaximus (2024) Brine Fekonja in Nov svet, nova sled (2024) Žoel Kastelic.
Pomemben del letošnje edicije bo namenjen solidarnosti s Palestino. V sklopu teh prizadevanj bodo prikazali več filmov iz te nesojene države in priredili performans Ahmada Saleha. Odvila se bo tudi okrogla miza o položaju palestinske animacije.
Petdnevni festival, na katerem najprestižnejšo nagrado podeljujejo obiskovalke in obiskovalci, se bo zaključil v nedeljo, 29. septembra.
