Na kranjskem okrožnem sodišču so izrekli sodbo Davidu Triviću iz Cerkelj na Gorenjskem in Andražu Skrinjarju z Bleda za umor nekdanjega sodelavca, 58-letnega Milana S. iz Stražišča pri Kranju. Dejanje sta storila 7. junija lani v zgodnjih jutranjih urah v delavnici žrtve na zahrbten in grozljiv način ter iz koristoljubja. Sodišče je obema obtoženima prisodilo enako kazen - 24 let zapora, kar je kar šest let nižja kazen, kot jo je v zaključni besedi predlagala tožilka Nadja Gasser. Tožilka je namreč menila, da je edina kazen, ki je primerna teži storjenega kaznivega dejanja, tridesetletna zaporna kazen. Zato je po današnjem izreku sodbe napovedala, da se bo zaradi višine kazni pritožila na višje sodišče.
Pritožbo zoper sodbo je napovedala tudi obramba obtoženih, vendar zaradi previsoke izrečene kazni. Sodišče je obtoženima, ki sta izrek sodbe spremljala prek videokonference iz ljubljanskega pripora, podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe. Odločilo je tudi, da morata sinu umorjenega povrniti stroške pogreba in še nekatere druge stroške, povzročene s kaznivim dejanjem, ki skupaj znašajo okoli tri tisoč evrov, dolžna sta plačati tudi obresti.
Krivdo valila drug na drugega
David Trivić je na sodišču trdil, da je umor zagrešil Andraž Skrinjar in da mu je sam samo nespametno pomagal pospraviti truplo. Skrinjar je po drugi strani zatrjeval, da je Milana umoril Trivić, ki je žrtvi dolgoval denar, sam pa, da se je soobtoženega pravzaprav bal. Trivić je Skrinjarju, ki je zdravstveni tehnik po izobrazbi, marca letos na sodišču očital: "Ko ga je z macolo udaril, je vedel, da je še živ. Ko je dal vrečko gor in zategnil, pa je rekel: 'Evo, spustil je.' In 'sedem let zdravstva je šlo v k...." Po Trivićevih besedah je tako Skrinjar predlagal, kje odvreči truplo – v gozdu na Jelovici.
Z macolo desetkrat po glavi
Sodni senat je presodil, da sta obtožena zakrivila umor v sostorilstvu. "Čeprav se ne ve, kdo od vaju je kaj storil, dokazi o načinu storitve kaznivega dejanja in kraj, kjer sta visoko v planinah odvrgla truplo Milana S., kažejo na vajino zavržno dejanje. Delovala sta zavestno in naklepno, zato vama senat ne verjame, da za umor sodelavca in prijatelja nista imela motiva oziroma da sta bila ob napačni uri na napačnem kraju, o čemer je sodišče skušal prepričati obtoženi Trivić," je v izreku sodbe dejala predsednica senata sodnica Nina Prosen. Pojasnila je, da sta šla Trivić in Skrinjar k Milanu S. z namenom, da bi mu vzela življenje. Trivić je Milanu S. dolgoval okoli 14.500 evrov, zato je imel motiv, da Milan S. umre. Na dom Milana S. sta se obtožena pripeljala v istem avtomobilu okoli polnoči. Pri sebi nista imela mobilnih telefonov, da ju policija prek baznih postaj ne bi mogla povezati s krajem dejanja. "Z Milanom S. ste najprej popivali, nato sta čakala, da bo dovolj opit, da ga bosta napadla. Ko se je v nekem trenutku obrnil s hrbtom stran od vaju, da bi v koš odnesel prazne pločevinke piva, ga je eden od vaju močno udaril v tilnik, potem še najmanj desetkrat po glavi z macolo. Zatem ga je eden od vaju z olfa nožem porezal po vratu, mu čez glavo poveznil polivinilasto vrečko in mu jo z vrvjo močno zavezal okrog vratu. Drugi je vse to dopuščal. Milan je močno krvavel, težko je dihal in se tresel, njegovo trpljenje je trajalo okoli deset minut, preden je umrl. Nato sta njegovo truplo odpeljala na območje Jelovice in ga odvrgla na težko dostopnem območju Blatnega grabna, misleč, da ga nikoli ne bodo našli. A vama je policija čez nekaj dni prišla na sled in vaju aretirala," je v izreku sodbe spomnila sodnica. Kot rečeno, je motiv za umor Milana S. bilo koristoljubje. Poleg tega, da je bil Trivić žrtvi dolžan denar, sta obtožena vedela, da je bil Milan S. precej premožen. Zato sta pričakovala, da bosta po zločinu našla še kaj vrednega. Iz Milanove denarnice v njegovem avtu sta vzela 500 evrov, odnesla sta tudi avtomobilske ključe iz hiše in tri kovčke z orodjem. Prav tako sta vzela zeleni zvezek, v katerega je Milan S. zapisoval svoje dolžnike.
Kaj je štelo kot olajševalna okoliščina
Sodnica Prosen je pojasnila, zakaj sodni senat obtoženima ni izrekel po trideset let zapora, kot je predlagalo tožilstvo. "Kazenski zakonik za dejanje umora predpisuje zaporno kazen od 15 do 30 let. Sodišče je v celoti sledilo tožilstvu glede načina izvršitve kaznivega dejanja in motiva, vendar je obtoženima izreklo po 24 let zapora. Kazen je po mnenju senata primerna teži kaznivega dejanja, še posebej glede na način, kako sta ga storila, z direktnim naklepom, na grozovit način, v sostorilstvu in zaradi koristoljubja. Sodišče pa je pri odmeri kazni upoštevalo tudi olajševalne okoliščine, kot je dosedanja nekaznovanost pri obeh obtoženih, ter dejstva, da sta pred umorom Milana S. živela urejeno življenje in hodila v službo, Trivić pa je še skrbel za enega otroka," je še dejala Nina Prosen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
