Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v lastninskem sporu, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, zavrglo predlog tožnika za prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani. Hkrati je pooblaščencu tožeče stranke zaradi zlorabe procesnih pravic izreklo denarno kazen v višini tisoč evrov.
Izjeme je treba razlagati ozko
Tožnik je v predlogu zatrjeval, da pred radovljiškim sodiščem že dlje časa poteka več postopkov, v katerih sodeluje kot stranka, ti pa naj bi se praviloma končevali z odločitvami, ki jih pritožbeno sodišče razveljavlja. Očital je dolgotrajnost postopkov in dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov tega sodišča, dodatno pa naj bi bila ovira za pošteno sojenje tudi okoliščina, da je tožena stranka Občina Bohinj. Zato je predlagal, da zadevo prevzame sodišče v Ljubljani.
Toženka je predlogu nasprotovala in poudarila, da sodna praksa vrhovnega sodišča takšnih navedb ne priznava kot razlog za prenos pristojnosti. Opozorila je tudi na neekonomičnost predloga, saj imata obe stranki sedež oziroma prebivališče v Bohinjski Bistrici.
Vrhovno sodišče je presodilo, da predlog sploh ni dovoljen. V obrazložitvi je poudarilo, da institut prenosa pristojnosti ni namenjen izražanju nezadovoljstva z delom sodišča ali popravljanju domnevnih napak v preteklih postopkih, temveč je izjema, katere namen je zagotoviti hitrejše in bolj ekonomično sojenje ter videz nepristranskosti. Takšne izjeme pa je treba razlagati ozko.
Vložil 11 predlogov
Posebno težo je sodišče pripisalo ravnanju tožnikovega pooblaščenca, ki je v letu 2025 v različnih zadevah vložil že enajst predlogov za delegacijo pristojnosti, pri čemer so bili vsi prejšnji zavrnjeni ali zavrženi. Po oceni sodišča gre za ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vložene tik pred razpisanimi naroki, kar vodi v zavlačevanje postopkov.
Takšno ravnanje pomeni zlorabo procesnih pravic, saj je v nasprotju z načeloma hitrosti in ekonomičnosti postopka ter z dolžnostjo vestnega in poštenega ravnanja, ki velja tudi za odvetnike. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo, ne da bi ga vsebinsko obravnavalo, in pooblaščencu izreklo denarno kazen.
Kaznovalni ukrep je po oceni sodišča potreben ne le zaradi konkretnega postopka, temveč tudi zaradi varstva pravnega reda in preprečevanja nadaljnjih zlorab. Odvetnik mora kazen plačati v zakonsko določenem roku na račun vrhovnega sodišča.
