Prva žrtev pešec, previdnost ni odveč

V prvi letošnji smrtni prometni nesreči, zgodila se je v torek v Podskrajniku, je umrl 53-letni pešec. Vanj je malo pred 18. uro na prehodu za pešce trčil 51-letni voznik osebnega avta, ki je vozil iz smeri Cerknice proti Uncu. Nesrečneža je odbilo na nasprotni vozni pas, kjer ga je zadel še en avto, s katerim je nasproti pripeljal 52-letni voznik. Pešec je umrl na kraju nesreče. Kot so sporočili s policije, nobeden od voznikov ni bil alkoholiziran.

Po podatkih agencije za varnost prometa (AVP) je v lanskem letu na naših cestah umrlo 15 pešcev. V šestih primerih so bili sami povzročitelji nesreče, štirikrat je bila kriva prevelika hitrost, trikrat nepravilna stran oziroma smer vožnje in dvakrat izsiljevanje prednosti oziroma nepravilen premik vozila. Leta 2020 so bile številke bistveno nižje, a takrat je bila gostota prometa zaradi epidemije, še posebno v spomladanskem času, bistveno nižja. Umrlo je sedem pešcev, trikrat so bili za nezgodo krivi sami, na strani voznikov so bili vzroki enaki. Leta 2019 pa je življenje prav tako izgubilo 15 pešcev. Povzročitelji so bili v sedmih primerih. Skozi daljše časovno obdobje se sicer število umrlih počasi niža, čeprav je opaziti tudi posamezna nihanja. Leta 2001 jih je na primer življenje izgubilo kar 41, leta 2010 26, leta 2017 pa deset.

Nevarna slaba vidnost

Kot kaže statistika, so najbolj ogroženi starejši od 64 let. Po eni strani jim pešajo psihofizične sposobnosti, po drugi strani so zaradi pogosto temnih oblačil manj opazni. To je še posebno nevarno v tem času leta: dnevi so kratki, vidljivost slabša, ceste ponekod spolzke. V AVP in policiji vedno znova opozarjajo, da je ponoči, v mraku ali ob zmanjšani vidljivosti treba nositi odsevnik, kar predpisuje tudi zakon. Nositi ga je treba na vidnem mestu, na strani, obrnjeni proti vozišču. Uporabljati je treba svetla in odsevna oblačila ter odsevna telesa, trakove, kresničke, odsevne površine na oblačilih ali obutvi, tudi svetilke, ki oddajajo belo svetlobo. A tega pešci v glavnem ne počnejo, ugotavljajo v AVP. Med opazovanjem pešcev, opravili so ga leta 2017, je imel le dober odstotek kresničko in dobri štirje odstotki kako drugo odsevno površino. Medtem se stanje ni bistveno izboljšalo. Kako zelo je ta oprema pomembna, dokazuje statistika. Med letoma 2016 in 2021 (podatki so do sredine septembra) je 44 pešcev umrlo v temnem delu dneva. Niti eden izmed njih ni imel odsevne površine ali odsevnega telesa.

Med zadnjo nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost pešcev, potekala je lanskega oktobra, so policisti v desetih dneh zabeležili več kot 1200 kršitev. Krajše poostrene nadzore so izvajali tam, kjer je problematika največja, predvsem na območju prehodov za pešce. Slabih 1100 kršitev so zagrešili pešci (bili so brez odsevnih teles, niso hodili po pravi strani ceste, nepravilno so prečkali vozišče in podobno), preostale vozniki vseh vrst vozil (na primer izsiljevanje prednosti na prehodih za pešce).

Kot bi padel deset metrov globoko

Pešci naj torej opravijo svoje delo: poleg vidnosti je nujno upoštevanje prometnih pravil, uporaba njim namenjenih površin, neuporaba mobilnega telefona, opozarja AVP. Po drugi strani gre opozorilo voznikom, naj pazijo na šibkejše v prometu in jim odstopijo prednost. Še posebej pozorni naj bodo na območjih prehodov za pešce in povsod tam, kjer pešce lahko pričakujejo. Posebna pozornost je potrebna tam, kjer ni pločnikov. Nujni sta treznost in neuporaba mobilnega telefona. In seveda prilagajanje hitrosti razmeram na cesti. Za primer. Verjetnost, da bo pešec umrl, je ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna - trk lahko primerjamo s padcem deset metrov globoko. Pri hitrosti 30 kilometrov na uro se zmanjša na manj kot deset odstotkov. In še: vožnja 10 kilometrov na uro nad omejitvijo pomeni, da se pot ustavljanja podaljša za dvanajst metrov. Te "nianse" v hitrosti lahko v naselju odločajo med življenjem in smrtjo.