Lani so gorski reševalci presegli številke predlanskega leta, ki je bilo prav tako rekordno v primerjavi z leti poprej, so sporočili iz Gorske reševalce zveze Slovenije (GRZS). Gorski reševalci so lani posredovali pri 687 intervencijah, leto poprej 667, pri čemer v to številko niso vključene intervencije gorskih reševalcev v času katastrofalnih poplav.
Na začetku leta GRZS namreč naredi analizo intervencij gorskih reševalcev za preteklo leto. "Vodenje statistik ima velik pomen zaradi primerjave trendov skozi leta in vpogleda v potrebe s terena," pojasnjuje Gabrijela Vrbnjak iz strokovne službe GZRS. Podatki kažejo, da je intervencij in nesreč v gorah vse več, predvsem zaradi povečanja obiska gora. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 392 (leta 2013) povzpelo na skoraj 700 (687 v letu 2023). Lani je z 20 več intervencijami v primerjavi z letom poprej pokazatelj, da veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. "Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati," opozorila ponavlja Gabrijela Vrbnjak.
Manj najbolj tragičnih nesreč
Zaradi lanskih katastrofalnih poplav je bilo od začetka avgusta v slovenskih gorah občutno manj tujih turistov, tako da so bili v primerjavi z lani v nesrečah v večini primerov udeleženi Slovenci (405 intervencij), v 293 intervencijah pa tujci. Nesreč s smrtnim izidom je bilo lani manj kot leto poprej - lani je umrlo 28 ljudi, leta 2022 38. Največ (139 ali 20 odstotkov) ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let. Pri 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane, lažje poškodovani pa so bili ljudje v 164 intervencijah. Največ nesreč je bilo na območju GRS Bohinj (90) in GRS Tolmin (84). Nesreče so se najpogosteje zgodile zaradi zdrsa (164) in nepoznavanja terena (146). V 306 primerih je bila pomoč reševalcev potrebna ljudem, ki so hodili po poti, v 46 primerih pri plezanju, pri hoji bo brezpotju v 45 primerih in v 36 primerih zaradi aktivnosti v zraku. Helikopter - bodisi vojaški bodisi policijski - je sodeloval pri 295 intervencijah (v 43 odstotkih intervencij).
Kar dvajsetkrat so gorski reševalci posredovali pri gozdarskih nesrečah. Poleg reševalnih akcij je bilo lani tudi 56 iskalnih akcij.
Med izstopajočimi intervencijami v GZRS v preteklem letu omenjajo reševanja v času avgustovskih poplav, reševanje pod Triglavsko škrbino (GRS Bohinj), reševalno akcijo na Kokrški Kočni (GRS Kranj), reševanje v steni Jerebice (GRS Bovec), poseben izziv je bilo tudi reševanje bika (GRS Škofja Loka).
Kdo bo plačal nepotrebna reševanja?
GRZS proaktivno sodeluje s predlogi v želji, da se uredi problematika plačljivosti gorskega reševanja, ob tem še izpostavlja Gabrijela Vrbnjak. "Država bo morala poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebno helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov hitro naraščajo. Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost naših gora," pravi strokovna sodelavka GRZS. Z namenom ureditve širšega področja gorskega reševanja se v okviru ministrstva za obrambo skupaj z vsemi deležniki pripravljajo tudi vsebinski predlogi za sprejetje novega zakona o gorskem reševanju. Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja, še dodajajo v GZRS.
