(ANALIZA) Prometna varnost lani: Manj mrtvih, a več huje poškodovanih

Le nekaj dni po prehodu v novo leto je ministrstvo za infrastrukturo v javnost lansiralo novico, da smo v lanskem letu zabeležili najmanjše število umrlih v prometnih nesrečah, odkar se te statistike beležijo. Ministrica Alenka Bratušek je izpostavila, da je "zmanjšanje smrtnih žrtev v luči konstantnega povečevanja povprečnega dnevnega prometa na slovenskih cestah še toliko večji dosežek". Ob tem je poudarila, da naj vsak udeleženec v prometu s svojim odgovornim ravnanjem prispeva k še višji stopnji prometne varnosti.

Uradni rezultati statistike o prometni varnosti za minulo leto bodo sicer znani v prihodnjih dneh, a po doslej znanih podatkih so lani prometne nesreče terjale 70 žrtev. To pomeni 13 manj kot v enakem obdobju lani, ko je življenje izgubilo 83 ljudi. "Druga pozitivna novica je, da se lani ni nihče smrtno ponesrečil z e-skirojem, le trije umrli so mlajši od 18 let. Umrlih kolesarjev je najmanj doslej (5), prav tako pešcev (6) in tudi potnikov v vozilih (9)," podatke nizajo na Agenciji za varnost prometa (AVP), kjer sicer poudarjajo, da je vsako izgubljeno življenje preveč in tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina.

Poleg števila smrtnih žrtev se je znižalo tudi število lažje poškodovanih (lani 6230, predlani 6485), žal pa je drugačen trend pri številu huje poškodovanih. V minulem letu je bilo huje poškodovanih 926, v letu 2023 pa 848.

Žrtev za Slovensko Bistrico, huje poškodovanih za Ljubljano

"Najnižje število smrtnih žrtev na slovenskih cestah doslej je zelo spodbuden rezultat, ki je bil dosežen kljub velikemu povečanju povprečnega dnevnega prometa na avtocestah in hitrih cestah. Ta se je v zadnjih 20 letih povečal za več kot 80 odstotkov. Gre za skupni dosežek vseh deležnikov na področju prometne varnosti. S tem smo še korak bližje k uresničitvi ciljev Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030," v imenu AVP izpostavlja tiskovna predstavnica Zala Grilc.

Od samostojnosti Slovenije dalje so naše ceste terjale 7952 življenj, skoraj 330 tisoč ljudi pa se je v prometnih nesrečah huje telesno poškodovalo. "To je toliko žrtev, kot da bi izgubili celotno prebivalstvo mesta, kot je Slovenska Bistrica, ali več poškodovanih, kot je prebivalcev občine Ljubljana," uprizarjajo na AVP. Statistika sicer priča o napredku, nadaljujejo v agenciji, in sicer smo po osamosvojitvi uspeli za več kot štirikrat zmanjšati število žrtev prometnih nesreč. "Medtem ko so v začetku 90. let prometne nesreče še zahtevale več kot 450 življenj na leto, smo danes to število zmanjšali pod 100." Ti rezultati pa so, tako na agenciji, učinki dolgoletnih skupnih prizadevanj veliko akterjev za večjo varnost v prometu.

Med razloge za izboljšanje prometne varnost v zadnjih desetletjih poleg preventive in osveščanja AVP uvršča tudi izgradnjo avtocestnega križa v Sloveniji in uvedbo vinjet, sodobnejša prevozna sredstva s pasivnimi in aktivnimi varnostnimi sistemi, boljši nadzor nad šolami vožnje in tečaj voznik začetnik, spremembe zakonodaje in višje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov. "Varnejša prevozna sredstva, boljša infrastruktura in hitrejši medicinski odziv lahko povežemo z manjšim številom smrtnih žrtev na račun večjega števila huje poškodovanih," menijo na agenciji.

Kjer so kršitve, je prostor za izboljšave

Kateri pa so najpogostejši vzroki za tragične in hujše nesreče? Neprilagojena hitrost je zabeležena v skoraj 42 odstotkih, slabim 20 odstotkom nesreč je botrovala nepravilna stran oziroma smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti pa slabim 17 odstotkom nesreč. Ta vrstni red se že nekaj časa ne spreminja. Zaradi prehitre vožnje je tako lani v trčenjih umrlo 30 ljudi, leto poprej 32. Kaj pa alkohol? "Kljub naporom je vsaj zadnjih 10 let okrog 10 odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom. V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholizirani udeleženec, je umrlo 17 ljudi (21 v letu 2023)," odgovarjajo na AVP.

Skupna vizija, ki je zapisana tudi v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030, je Vizija 0 – nič mrtvih in hudo poškodovanih na naših cestah. Lani smo v Sloveniji uspeli to vizijo uresničiti v enajstih tednih od skupno 52. "Vsekakor se bomo morali vsi deležniki zelo potruditi, da do leta 2030 dosežemo cilj Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa, ki je zmanjšanje števila smrtnih žrtev na največ 50, hudo telesno poškodovanih pa na največ 400 oseb,“ opozarjajo na AVP. A vzrokov vseh nesreč ne bomo mogli nikoli predvideti oziroma odstraniti. "Človek lahko vedno stori napako, a narediti moramo vse, da posledice ne bodo tragične. Z vztrajnostjo, osveščanjem in preventivnimi akcijami si bomo še naprej prizadevali za izboljšanje prometne varnosti," zaključujejo na AVP.

Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica policije, izpostavlja, da je policija lani obravnavala 20.093 prometnih nesreč, leto poprej 19.978. "Pri nastanku prometnih nesreč imamo vedno tri dejavnike (prometno infrastrukturo, vozilo in udeleženca). Vsaka izboljšava in vsak napredek pri teh dejavnikih vpliva na boljšo prometno varnost. Seveda imajo vsa dodatna vlaganja v cestno infrastrukturo, izboljšave prevoznih sredstev ter preventivno delo in osveščanje udeležencev cestnega prometa pomembno vlogo na nastanek in posledice prometnih nesreč," pravijo na policiji. In dodajajo, da je, dokler obstajajo nedovoljena ravnanja v cestnem prometu, mogoče pričakovati tudi izboljšanje stanja in napredek. "Največ za to lahko storijo udeleženci sami, saj lahko s kritičnim odnosom do nedovoljenih ravnanj v prometu prispevajo k boljši prometni varnosti," poudarja Ciperle Adlešič. Na vprašanje, na katerih področjih je treba storiti več, na policiji odgovarjajo, da je največji dejavnik tveganja v cestnem prometu dejansko še vedno hitrost. Poleg tega pa je med sekundarnimi vzroki prometnih nesreč zelo visoko vožnja pod vplivom alkohola in drog. "To so področja, ki jih je treba v naslednjih letih nadgraditi," odgovarjajo na policiji.

"Osvežitvena ura" za voznike

"Iz doslej znanih podatkov o številu umrlih v prometnih nesrečah v lanskem letu in glede na večletni trend je pri tem kriteriju prometne varnosti zagotovo viden pomemben napredek, še vedno pa so možnosti za izboljšave, pri čemer mora biti naš cilj, da v prometnih nesrečah ne bi ugasnilo nobeno življenje," poudarja tudi Erik Logar, vodja področja varna mobilnost na AMZS. "K zmanjšanju števila umrlih v prometnih nesrečah so po naši oceni pripomogli vse bolj varni avtomobili, ki lahko pomagajo preprečiti ali vsaj ublažiti posledice prometnih nesreč, izboljšave oziroma vlaganja v prometno infrastrukturo, nenazadnje pa tudi izboljšanje kulture v prometu, ki je rezultat izobraževanja in ozaveščanja udeležencev v prometu, ki ga izvajamo različni deležniki prometne varnosti."

Prav zato, tako Logar, gre pobuda AMZS v smer vseživljenjskega osveževanja znanja s področja varne udeležbe v prometu, pri čemer ne naslavlja le starejših, temveč vse generacije voznikov. "Ocenjujemo, da bi s takim pristopom voznike pogosteje, predvsem pa sistematično seznanjali z vsemi novostmi, s tem pa prispevali k boljši prometni varnosti." Sedaj je tako, da nekdo, ko enkrat opravi vozniški izpit, vse do 80. leta starosti (oziroma do 70. leta za tiste, ki so vozniško dovoljenje pridobili po januarju letu 2013) ni dolžan osveževati svojega znanja, vemo pa, koliko sprememb se zgodi že v nekaj letih, kaj šele desetletjih. "Od udeležencev v prometu ne moremo pričakovati, da bodo sami vseskozi spremljali vse novosti, ki smo jim priča v prometu – tako na področju zakonodaje oziroma cestnoprometnih predpisov kot pri avtomobilski tehnologiji in infrastrukturi. Zato menimo, da bi morali vpeljati sistemske rešitve za vseživljenjsko izobraževanje udeležencev v prometu." Predlog AMZS bi tako bil, da bi voznik na primer na vsakih deset let (to je obdobje veljavnosti kartice vozniškega dovoljenja) opravil eno "osvežitveno uro" v šoli vožnje, strošek te pa bi krila država. "Družbenoekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji leta 2023 znašali kar 1,9 milijarde evrov (podatka za lani še ni). Z zmanjšanjem števila prometnih nesreč in njihovih posledic (poškodbe in posledične bolniške odsotnosti, zasedene bolnišnične kapacitete, nenazadnje tudi zastoji zaradi prometnih nesreč) bi se vsak vložen evro v preventivo večkratno povrnil,“ pravi Logar.