Dušan Hauptman: Včasih so nas skrbeli porazi, ne plače

Kar 17 sezon med letoma 1982 in 1998 je preživel kot košarkar Olimpije – za današnje čase nepojmljivo. "Dule trica" se je ostrostrelca Dušana Hauptmana prijel vzdevek. Je absolutna legenda ljubljanske košarke, čeprav je celo življenje preživel v Litiji. Dvesto kilometrov na dan je prevozil, medtem ko je kot kapetan zmaje popeljal do naslova evropskih pokalnih prvakov (1994) in tretjega mesta v evroligi (1997). Do častitljivega 38. leta je bil Hauptman aktiven, nato je v Olimpiji za dve leti prevzel vlogo športnega direktorja, še šest let je delal kot trener – najprej v svojem klubu, nato še v Kopru, Zagorju in Šoštanju. Po diplomi na fakulteti za šport in magisteriju iz menedžmenta izobraževanja se je ustalil na inšpektoratu za šolstvo in šport, a športnih copat še ni povsem obesil na klin. S štajerskima prijateljema Slavkom Kotnikom in Darkom Mirtom je leta 2017 Slovenijo v kategoriji nad 55 let popeljal do naslova svetovnih prvakov, leta 2018 v Mariboru pa še do lovorike evropskih prvakov.
V kolektivnem spominu ste zapisani kot legendarni ostrostrelec, a zdaj je ob vašem imenu zapisan naziv 'inšpektor'. Kako vas je zaneslo na to pot?
"Po koncu kariere in izobraževanja sem se moral odločiti – trenersko delo v tujini ali relativno mirnejše življenje doma. Zaradi družine in svojih let sem se odločil za slednje. Tujina me ni mikala, ne bi bil rad toliko zdoma. Pa še pri 50 biti na prepihu, tega mi ni bilo treba. Po 25 letih športa mi ni žal za to odločitev."
Kaj zdaj natančno počnete oziroma nadzirate?
"Že 20 let imamo Zakon o športu, ki je bil pred dvema letoma posodobljen. V mojem času je bilo vse tako bolj … divje. Zdaj pa se je treba držati pravil, kar je marsikomu čudno. Urejamo in nadzorujemo športne prireditve, športna društva, strokovnost ljudi v fitnes klubih, delitev občinskega denarja … Široka baza. Dolgo časa sem bil edini, zdaj smo trije, a še vedno nas je premalo."