Še do konca marca bo v grajski kapeli Gradu Ravne na ogled razstava del Ane Haberman, oblikovalke, ki v mediju keramike že vrsto let deluje pod umetniškim imenom Trilukne. "Grajska kapela Gradu Ravne že dolgo nima sakralne funkcije, a prostor kljub temu ostaja 'posvečen' - v pritličnem delu obdobju Rimljanov v naših krajih, v galeriji (na balkonu) pa veličastnim knjižnim volumnom Valvasorjeve Iconothece Valvasoriana," pravi Simona Vončina, programska vodja razstaviščne dejavnosti KOKR. Kapela se danes nahaja v drobovju grajskega kompleksa in s svojim polkrožnim zaobljenim zaključkom deluje kot votlina. Po zadnji obnovi grajskega kompleksa so v njo umestili Lapidarij - zbirko rimskih nagrobnih spomenikov, ki so bili najdeni na območju porečja Meže in po večini izvirajo iz Zagrada. Navdih za razstavo je tako avtorica Ana Haberman črpala iz tega prostora. Najdišče rimskih kamnitih spomenikov in simbolika kamnov je tesno povezana z vodo, tako z reko Mežo kot vodo v simbolnem pomenu. Osnovni naslov razstave je tako Vodne zgodbe. Kompozicija se simbolno pričenja pri kamnitem kvadru z reliefom vodne nimfe, ki iz amfore izliva vodo.
Vodni izvir je že od nekdaj simbol začetka, obnavljanja in cikličnosti narave. Kot vir življenja je izvir prostor, kjer se vse začne in se nenehno obnavlja. Kot začetek poti in neizčrpen vir, izvir v sebi nosi globoko duhovno in filozofsko simboliko. Predstavlja osnovo, iz katere izvira vse življenje, prostor, kjer se ustvarja in obnavlja energija. Avtorica razstave s svojimi deli raziskuje globoko simboliko izvira in posode, ki je ključnega pomena za življenje in obstoj. Vse predstavljene skulpture so skrbno oblikovane z ročnim ščipanjem, tehniko, ki ni le umetniška, ampak je tudi izrazito osebno povezana s procesom ustvarjanja in naravo. "S temi posodami avtorica izraža večplastno povezanost med naravo, človekom in svetom okoli nas. Vsaka posoda v tej razstavi nosi svojo zgodbo in sporoča moč začetkov ter nenehnega obnavljanja, podobno kot izvir, ki brez konca ustvarja nov začetek. Ana Haberman z intuitivno postavitvijo posod in zvočno kuliso vodnega izvira ustvari prostor kontemplacije. Nagovarja nas, da v tišini postojimo, zroč v subtilno igro svetlobe in sence, ki jo ustvarja kompozicija posodja in vode na nežnem poprhu mivke," je o razstavi še zapisala Simona Vončina.
