Prvič v 35 letih, odkar jih prirejajo, se dnevi evropske kulturne dediščine, nadgrajeni še s tednom kulturne dediščine, začenjajo na Koroškem - in sicer na Ravnah, kjer izstopa predvsem dragocena industrijska, tehniška dediščina, ki je posebej oblikovala in zaznamovala tudi identiteto mesta. Osrednje dogajanje poteka v štauhariji, krčilni kovačnici, obnovljeni stari železarni, delu Koroškega pokrajinskega muzeja, ki velja za enega redkih avtentičnih industrijskih kompleksov pri nas s konca 19. in začetka 20. stoletja.
Danes je tako na dvorišču kot v obnovljenih prostorih štauharije posebej živahno, vrstijo se namreč obiski otrok in starejših, tam se zaključuje tudi vsebinsko bogat mednarodni strokovni simpozij ERBE o geološki, rudarski in metalurški dediščini v knjižnicah, arhivih, muzejih. Prav prepletenost generacij, vključenost vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojne procese, grajenje identitete in skupnosti so osrednja nit, ki so jo vpeti v pripravo programa izpostavili ob začetku dogajanja. To se bo v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo vse do 11. oktobra.
Pomen obnovljene štauharije
Obnovljeno štauharijo, ki je bila prepoznana tudi v evropskem prostoru, bodo sicer uradno predali namenu 7. oktobra, na odprtju pričakujejo tudi ministrico za kulturo Asto Vrečko. Kot je danes povedal ravenski župan, so po celoviti revitalizaciji, podprti z državnim in evropskim denarjem, vložili tudi predlog, da bi štauharija postala spomenik nacionalnega pomena, saj celoten kompels ohranja več kot 400 letno industrijsko dediščino Mežiške doline.
Letošnja tema Zidovi naše preteklosti, temelj naše prihodnosti poudarja zlasti pomen arhitekturne dediščine, a ga hkrati presega, saj gre za preplet znanja, izkušenj, vrednost, skupnosti. Kot je poudaril Tomaž Rožen, župan Raven, si lokalna skupnost prizadeva za revitalizacijo muzejskih, zgodovinskih in kulturnih objektov, posebej pa ga veseli, da so se na Ravnah številni, tako institucije, društva kot posamezniki, pozitivno odzvali k sodelovanju v dnevih kulturne dediščine in so zato lahko skupno sooblikovali okoli 30 dogodkov. Po vsej Sloveniji jih bo sicer okoli 350, kot je izpostavila koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine Nataša Gorenc, po izkušnjah pričakujejo okoli 50 tisoč obiskovalcev. "Število dogodkov na število prebivalcev nas že nekaj let zapored v evropskem prostoru uvršča v sam vrh sodelujočih držav. To je enostavna statistika, v katero pa je vloženega veliko dela, truda, entuziazma vseh sooblikovalcev dnevov in tedna kulturne dediščine," je povedala Nataša Gorenc. Sodeluje okoli 20.000 otrok in mladih ter 1500 njihovih mentorjev. Program je objavljen v posebni brošuri, sproti se dopolnjuje tudi na spletu.
Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je dejal, da je Koroška ostajala siva lisa, ki so jo želeli zdaj programsko pokriti z evropskimi dnevi kulturne dediščine - hkrati se je regija v poplavah izkazala v smislu skupnostnih pristopov in močni zavesti, kakršna je tudi ob vzdrževanju kulturne dediščine. "Videli smo vsi v poplavah, kako je lahko hitro ranljiva. Hkrati se je tudi pokazalo, kako močna je zavest ljudi, da se identiteta ohranja, da se kulturna dediščina vzdržuje in obnovi," je dejal Hudolin.
Koordinatorka Tedna kulturne dediščine Milena Antonić je poudarila, da je že Prežihov Voranc zapisal, da vse to, kar človek doživlja v mladih letih, to, kar se kali skozi mlado dušo, ostane odločilno pri odraslih. Izpostavila je, da delujejo na dveh ravneh, s povabilom muzejev, galerij, arhivov, knjižnic, društev, spodbujajo pa tudi učitelje, mentorje, vzgojitelje, da poglobljeno obravnavajo kulturno dediščino in otroke popeljejo izven učilnic, da vse spoznajo v praksi. Opozorila je tudi na aktualni natečaj Mladi raziskovalci evropske dediščine, ki daje otrokom in mladim priložnost, da raziskujejo, odkrivajo, spoznavajo dediščino ter nenazadnje lahko odpotujejo tudi v Strasbourg, kamor bodo maja 2026 povabljeni iz druge starostne skupine natečaja (podrobno je predstavljen v brošuri).
Popoldne bo v štauhariji nastopil Pihalni orkester železarjev Ravne, pevski zbor Vres, sledil bo operni koncert klasične glasbe z Moniko Bohinec, stalno članico ansambla dunajske državne opere, tenoristom Klemnom Torkarjem in pianistko Irino Milivojević.
