Koroška

Humanitarno-medicinska odprava: Šest absolventk v Afriko zaradi želje po pomoči

Nejc Strojnik Nejc Strojnik
21.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Foto: Osebni Arhiv

Letošnje poletje bo za pet absolventk ljubljanske medicinske fakultete in eno absolventko dentalne medicine zelo razgibano. Pred njimi je humanitarno-medicinska odprava v osrčje Afrike, v vasico Majiwa v Keniji, v bližini Viktorijinega jezera, tretjega največjega na svetu. Ekipa bodočih zdravnic in zobozdravnice, ki jo sestavljajo Korošici Špela Bukovec in Nika Jeromel, Celjanka Maja Sevčnikar, Ljubljančanka Petra Bradeško, Gorenjka Anja Justin in Primorka Veronika Babnik, bo s trimesečnim prostovoljnim delom v tamkajšnji kliniki pomagala lokalnim prebivalcem in si nabirala izkušnje za nadaljnjo poklicno pot v Sloveniji. Odprave v Majiwo, z izjemo koronskega obdobja, potekajo vse od leta 2004, pri čemer za organizacijo skrbita katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in sekcija za tropsko in potovalno medicino. Pogoja, da lahko postaneš del takšne odprave, sta opravljen izbirni predmet tropska medicina in udeležba na tako imenovanem tropskem vikendu, na katerem študenti pridobivajo dodatna znanja in kjer se izoblikujejo ekipe.

Klinika, v kateri bodo službovale, je sestavljena iz čakalnice, sprejemne pisarne, štirih ambulant, lekarne, laboratorija in zunanje ambulante za prevez ran ter je vsak delovni dan odprta med 8. in 18. uro. "Zna biti kar gneča, tudi zato ker ta klinika zaradi korone še vedno ne obratuje in bo vrata odprla šele letos aprila. Navadno ljudje stojijo v vrsti, tako da moraš narediti triažo in najbolj nujne vzeti naprej. Upam, da bomo zmogle oskrbeti vse in nam ne bo treba koga poslati nazaj domov. To so namreč zelo odročni kraji, ljudje hodijo tudi dve uri, da pridejo do nas," pravi Špela Bukovec. Za sodelovanje v odpravi se je odločila predvsem zaradi izkušenj in želje po pomoči. "Nasploh zelo rada potujem, spoznavam nove države, kulture, zdravstvene sisteme. In ljudje v Keniji so res ubogi, tudi če pridejo do zdravnika, težko kupijo zdravila." Ravno zato upajo, da jim uspe do poletja zbrati čim več denarja, s katerim bodo plačale letalske vozovnice, bivanje in kupile čim več medicinske opreme in zdravil za tamkajšnje prebivalce. "Minimalno potrebujemo okoli 15 tisoč evrov, a upamo na vsaj 20 tisočakov. Denar zbiramo na stojnicah v UKC Ljubljana, na pediatrični kliniki, imele jo bomo na fakulteti in, upamo, tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji. Ob nedeljah imamo stojnice pri cerkvah. Upamo še kak dobrodelni koncert, dražbo dresov športnikov," razloži Bukovčeva. Pojasni še, da bodo zdravila, preveze, obliže in podobno, česar tam ni mogoče dobiti, nabavile v Sloveniji, kar se da, pa kupile tam.

Do poletja si prizadevajo zbrati čim več denarja, s katerim bodo plačale letalske vozovnice, bivanje in kupile čim več medicinske opreme in zdravil za tamkajšnje prebivalce.
Osebni Arhiv

Pa ne bo težko, glede na povsem drug svet in položaj ljudi tam, dati čustev na stran in delovati profesionalno? "Na fakulteti so nas pripravili, da na vse skupaj gledamo zelo strokovno. Težko rečem, kako bo, ko bomo tam, gotovo nas bodo preplavila čustva, a prepričana sem, da znamo dobro ločiti poklicno delo od osebnega čustvovanja. Zagotovo pa je neka empatija. Ampak se zavedamo, da opravljamo dobro delo, in trudile se bomo dati svoj maksimum, da bo ljudem lažje," je jasna Maja Sevčnikar. Zaveda se, da (še) nimajo veliko prakse, a je prepričana, da lahko s svojim bogatim znanjem kljub temu dosežejo spremembe. Praktične izkušnje so si absolventke medicine poleg rednega usposabljanja pri študiju nabirale z volonterskim delom na urgenci, v splošni nujni medicinski pomoči, asistirale so v operacijskih dvoranah, kjer so se še bolje naučile osnovnega šivanja ran, obravnave akutnih stanj, bile so v ambulanti za kronične rane ... Na črni celini se bodo največ ukvarjale z malarijo, arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo, kroničnimi bolečinami v sklepih, dermatološkimi težavami, gastritisom, kroničnimi ulkusi in infekcijami. Kaj pa, če komu ne bodo mogle pomagati, bodisi zaradi opreme bodisi zaradi česa drugega? Tamkajšnja klinika vendarle ni podobna zdravstvenim ustanovam zahodnega sveta, tudi sredstva bodo omejena … "Takšnega bomo poslale v bolnišnico, prevoz do katere bomo plačale. Je pa zoprno, ker je bolnišnica daleč stran," pove Špela Bukovec. Na kliniki jim bodo pomagali prevajalci, laborant, zdravstveni tehnik in drugi domačini. "Bivale bomo v neposredni bližini klinike. Tam je vse na kupu." Odločitev za odpravo je bila gotovo lažja zaradi njihove ljubezni do potovanj in raziskovanja znanih in manj znanih kotičkov sveta. "Saj te doleti kulturni šok, a se hitro navadiš," pravi Maja Sevčnikar. Kaj pa strah, da bi se nalezle kakšne bolezni? "Opravile bomo vsa cepljenja in s seboj imele antimalarike. Mogoče je malo straha le v smislu, ali bomo lahko vsem pomagale. Ali bomo imele dovolj sredstev in znanja," je realna Celjanka. Upa tudi na čim več druženja z lokalnimi prebivalci, v turističnem smislu pa se veseli safarija in obiska Viktorijinega jezera.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?