Po zadnjem neurju je državni sekretar za okolje, prostor, podnebje Jure Leben danes skupaj s predstavnikom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostave Slovenj Gradec, in poveljnikom PGD Črna na Koroškem ob seznanitvi s stanjem vodotokov in izvajanjem sanacijskih ukrepov izpostavil korake ministrstva v smeri usklajevanja in pospešitve sanacijskih popoplavnih aktivnosti. Cilj vseh je, da do takšnih razmer, ko so že sanirana dela ob ujmi spravljena na ničlo in je treba začeti od začetka, ne prihaja. Naloga Lebna je, kot je pojasnjeval, da pospeši delovanje med resorji, da se ukvarjajo vse od gozdnih vlak, ki so eden od problemov, da se vodotoki "zabašejo", do tega, da zagotovijo pomoč pri urejanju infrastrukture in pomagajo s "prvo pomoč opremo", da se pri podobnih dogodkih škoda ne bo večala, ampak se bo manjšala.
"Istočasno bomo morali kot država veliko nameniti prostorskemu načrtovanju in se osredotočiti na točke, kjer se nam pojavljajo točkovna neurja, kot je bilo minuli vikend v Črni. Na terenu se je treba pogovarjati z lokalno skupnostjo, to prenesti v Ljubljano in med resorji uskladiti stvari. Dolgoročni sanacijski ukrepi celotnega povodja so planirani v letih 2026 in 2027, treba je opredeliti objekte, ki jih je treba dodatno varovati, da se škoda ne bo ponavljala. Sestanki, da bomo lahko stvari normalizirali, so predvideni že za jutri," je v Črni v spremstvu županje Romane Lesjak poudaril Leben.
Na komentarje, da se ni zgodilo čisto nič, težko odgovori, je dejal. "Strokovne podlage za poplavne karte so bile nadgrajene, cenitve se delajo, strokovna mnenja za vse objekte imamo, predajajo se odškodnine, poslane so bile upravičencem pogodbe. Vesel sem, da se ljudje odločajo za odškodnine. Veliko je bilo narejeno, najlažje je biti po vojni general. Moramo se tudi naučiti ravnati drugače," je komentiral.
V torek je bil v Črni že tudi minister Jože Novak, ministrstvo je tako pojasnilo razmere pred obletnico avgustovskih poplav.
Na poškodovanih vodotokih so bili v prvem mesecu po dogodku izvedeni nujni interventni ukrepi, tem so sledili izredni ukrepi, s katerimi se je odvračalo neposredno nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ter zagotavljalo predvsem pretočnost vodotokov (odstranjevanje naplavin, plavja, utrjevanje brežin in podobno). Izredni ukrepi so bili zaključeni do konca junija 2024: zaključeno je delo na 1486 deloviščih na 843 kilometrih vodotokov, pri čemer je v povprečju dela dnevno izvajalo več kot 1500 delavcev z več kot 1000 delovnimi stroji. Skupna vrednost izvedenih del je 172 milijonov evrov. Novak: "Z izrednimi ukrepi se je zagotovilo predvsem pretočnost rek, trajne rešitve, ki bodo odporne tudi proti podnebnim spremembam, pa so del petletnega programa. Zdaj izdelujemo nove projekte na način, da bomo zmanjševali tudi poplavno ogroženost. Da bodo vodotoki v prihodnje bolj odporni proti podnebnim spremembam, ki so dejstvo – proti poplavam in sušam."
Za sanacijo vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno proti podnebnim spremembam, je v petih letih namenjenih 1,36 milijarde evrov. Celoten sanacijski program, ki ga je na podlagi končno ocenjene škode pripravilo ministrstvo za naravne vire in prostor ter vlada potrdila maja 2024, pa je ocenjen na 2,33 milijarde evrov.
