Črnjanski rokopis na Nacionalni listi Spomin sveta Unesca

Črnjanski rokopis, ki ga hrani Koroška osrednja knjižnica, je izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanje oblike slovenskega jezika v Mežiški dolini, poudarja direktor knjižnice Aljaž Verhovnik.

Črnjanski rokopis: Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Črnjanski rokopis: Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.
Tomo Jeseničnik
Datum 27. oktober 2025 12:25
Čas branja 2 min

Nacionalni odbor Spomin sveta, ki ga je ustanovila Slovenska nacionalna komisija za Unesco, je med 118 nominacijami izbral deset enot za vpis na nacionalno listo Spomin sveta. Med njimi je tudi Črnjanski rokopis, ki ga hrani Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice (KOK) dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. Črnjanski rokopis je edinstven kulturni spomenik pisne dediščine, ki priča o rabi slovenskega jezika v Mežiški dolini, je poudaril direktor KOK Aljaž Verhovnik.

Slavnostna podelitev listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta je nedavno potekala v Narodnem muzeju Slovenije. Tam bo prihodnje leto novembra na ogled tudi razstava Spomin Slovenije II, na kateri bo predstavljenih deset novih enot dokumentarne dediščine, vpisane na Nacionalno listo Unesco Spomin sveta.

Črnjanski rokopis je ohranjen v bratovščinski knjigi iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V./S. Osbaldi/in Suorcenpach 1633–1707) za obdobje od leta 1633 do 1707. V dokumentu so navedena imena in priimki podpornikov cerkve v Črni. Poleg imen in priimkov so zabeleženi tudi darovi in dajatve posameznikov, s katerimi so podpirali črnjansko cerkev. Del te knjige je v slovenščini zapisana molitev oziroma priprošnja za duhovnike, podpornike in darovalce, ki se pojavljajo v bratovščinski knjigi. Med posebnostmi rokopisa izstopajo zapisane ženske oblike priimkov: Magdalena Feimutka, Marina Wuriakoviza, Margaretha Contschniza, Marinka Lamprezhiza. Zanimiva so tudi domača hišna imena, zapisana v slovenščini.

Črnjanski rokopis je izjemno dragocen dokument, ki priča o rabi tedanje oblike slovenskega jezika v Mežiški dolini. Z raziskavo rokopisa oziroma njegovih posameznih delov so se v preteklosti ukvarjali dr. Franc Sušnik, Janez Mrdavšič, Marija Irma Vačun Kolar in dr. Nina Petek.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Koliko poslancev bo po ustanovni seji državnega zbora prestopilo v drugo poslansko skupino?
Nihče.
26%
149 glasov
En poslanec.
4%
23 glasov
Vsaj dva.
25%
147 glasov
Trije ali več.
22%
125 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
23%
133 glasov
Skupaj glasov: 577
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.