V Koroški osrednji knjižnici (KOK) dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem decembra tradicionalno pripravijo letno pregledno razstavo, delo domoznanskega oddelka. Lani je zaradi covida-9 ni bilo, so pa letošnjo na ogled javnosti postavili pred nekaj dnevi. Kot je ob odprtju aktualne razstave povedala njena soavtorica Simona Vončina, je k njenim idejnim zametkom prispevala priprava predlanske pregledne razstave Duh v času, posvečene 70-letnici KOK: "Takrat sva s kolegico Simono Šuler Pandev prebrskali oziroma prelistali celoten fond Fototeke naše knjižnice. Navdušil naju je obsežen tematski sklop fotografij mesta, večinoma iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, katerih avtorja sta Franc Ocepek in Maks Dolinšek. Prav neverjeten je bil ta povojni zanos, gradbeni zamah, ki je zajel ne samo Ravne, ampak večino slovenskih mest, in premikal meje med ruralnim in urbanim. Skoraj idilično podobo krajine so zamenjale velikopotezne stanovanjske soseske in naselja enodružinskih hiš. Spreminjanje naše bivanjske kulture skozi desetletja je šlo z roko v roki s spremembami naših navad, vsakodnevnih poti."
Avtorici sta rast kraja, ki se je leta 1952 iz Guštanja preimenoval v Ravne na Koroškem in iz trga postal mesto, predstavili z besedili ter arhivskimi črno-belimi in barvnimi fotografijami na več tematskih panojih, denimo Postali smo mesto, Novi časi – nove ustanove, Moja hišica je moj grad, Čečovje, Javornik, Železarna mesto, Po starih ulicah, Kako smo se prevažali, Kje smo nakupovali, Kavarna, Gostilna pri gostilni, Pogled naprej …
Razstava prinaša vpogled v utrip mesta v zadnjih sedmih desetletjih, ob gradnji stanovanjskih četrti je vzporedno rasla železarna, na planoti nad njo pa se je širilo kulturno, športno in prosvetno središče kraja.
Slikovni del razstave sestavlja kolaž podob iz fototek Koroške osrednje knjižnice in Koroškega pokrajinskega muzeja ter iz arhiva Mirka Osojnika, nekaj že objavljenih besedil slednjega je vključenih tudi v aktualno predstavitev. Novejše fotografije pa so iz arhiva Občine Ravne na Koroškem. Sestavni del razstave je tudi videoprojekcija Podobe kraja skozi čas, delo Tadeja Ošlovnika.
Glavnino besedila, kot povezovalno rdečo nit, je prispevala arhitektka Anita Potočnik Slivnik z ravenske občine. Kot je pojasnila, je tekstovni del razstave namerno bogat s podatki in statistiko, je kot nekakšna protiutež mehkemu, umetniškemu pristopu s fotografijami. V zaključnem delu razstave o viziji pa so vključeni tudi podatki iz strokovnih urbanističnih podlag, ki jih je treba upoštevati pri odločitvah o umeščanju v prostor.
Medinstitucionalnega sodelovanja pri razstavi, ki se bo predvidoma nadaljevalo januarja s predstavitvijo občinskih načrtov razvoja mesta, je bila vesela tudi direktorica knjižnice Irena Oder.
Avgust Kuhar o Ravnah v Koroškem fužinarju
Ravne na Koroškem – mestna občina
Kraj Guštanj je preimenovan v Ravne na Koroškem – trg je postal mesto. Izbrano je samo ime Ravne (prej Guštanj – Ravne). Ker pa je Raven več, imajo naše še koroško oznako. Utrjeno je torej lepo in naše ime. Pa tudi Guštanj je imel po svetu in v deželi močan zvok. Kako ne, saj je to zelo stara reč in znamka kvalitetnih jekel ga je v zadnjem stoletju še bolj utrjevala. Toda tovarna, ki je gotovo bistvo kraja, je bila vedno JEKLARNA NA RAVNAH. Tudi naša gimnazija s celo vrsto kulturnih žarišč je na RAVNAH. Novo ime sta torej dala delo in kultura kraja, ki sta močno pritisnila čez potok pri Poriju, kjer je bila nezapisana meja med Guštanjem in Ravnami. Zanimivo, preimenovanje je prišlo slučajno v mesecu in letu, ko zasipavajo strugo potočka, katero je nadomestila kanalizacija. Tako je izginila meja, strugica je zasuta in izravnana, zato so sedaj Ravne še bolj utemeljene.
Kuhar, A.: KF 1952, št. 4-6, str. 24