Bančni sistem ostaja stabilen, raven tveganj pa se zmanjšuje, je po besedah viceguvernerja Primoža Dolenca splošna ocena Banke Slovenije v novem poročilu o finančni stabilnosti. Na poslovanje bank že vplivajo in bodo v prihodnje vplivala predvsem tveganja, ki izhajajo iz zunanjega okolja, zlasti ohlajanje gospodarske aktivnosti v območju z evrom in visoka inflacija. Zmanjšujejo pa se tveganja, ki izhajajo iz bančnega sistema samega. Dolenc je izpostavil predvsem dohodkovno in kreditno tveganje.
Kako močno bo ohlajanje gospodarske aktivnosti v Nemčiji vplivalo na gospodarstvo v Sloveniji, bomo še videli, v Banki Slovenije to še analizirajo in ugotovitve bodo objavili proti koncu decembra. Ob tem je pojasnil, da so "banke zdaj v precej boljšem položaju, kot so bile pred nekaj časa, tudi njihove stranke so precej dobro prebrodile različne krize, s katerimi smo se spopadali v zadnjih letih."
V Sloveniji in na Hrvaškem cene še naprej rastejo
Meta Ahtik, direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika, je glede tveganj, ki izhajajo iz nepremičninskega trga, pojasnila, da v Banki Slovenije v EU na splošno opažajo začetek cikla padanja rasti cen, ki je izrazito zlasti v severnem delu Evrope - pa tudi v Nemčiji in Avstriji. V Sloveniji in na Hrvaškem pa cene še naprej rastejo. Znotraj države je bila Ljubljana "vedno tista, ki je vodila cikel, in tako je tudi zdaj". V Ljubljani zdaj cene nepremičnin rastejo po precej nižjih stopnjah kot v preostalih delih države. Tudi število prodaj in nakupov se v Ljubljani znižuje precej bolj kot v drugih delih države.
"To so vse dejavniki, ki nakazujejo na obrat cikla. A zdaj je to gibanje zelo zmerno in kaže na korekcijo na trgu nepremičnin, na nadaljnje približevanje ravnovesju. Zaradi tega smo že v prejšnjem četrtletju to tveganje znižali na zmerno raven," je povedala Meta Ahtik. To vpliva na povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Obseg teh posojil se je vrnil na raven pred letom 2020. So se pa stanovanjska posojila v Sloveniji od leta 2018 precej bolj povečala kot v drugih državah z evrom.
Umiritev kreditne aktivnosti in manj prihodkov od obresti
Pri potrošniških posojilih banke beležijo relativno večjo rast kot v drugih državah z evrom. Nasploh na Banki Slovenije pričakujejo umiritev kreditne aktivnosti in s tem tudi umiritev rasti prihodkov bank od obresti. Zelo malo so banke do zdaj prejele prošenj za moratorij na odplačevanje posojil zaradi avgustovske ujme, kar pa ne pomeni, da se to tveganje lahko poslabša.
Meta Ahtik je opozorila, da se je povečalo število lažnih sporočil, ki jih goljufi pošiljajo komitentom bank, a ta sporočila najbrž ne predstavljajo večjih težav, ko govorimo o kibernetski varnosti. Skrb zbujajoče pa je, da banke še vedno premalo vlagajo v odpravo pomanjkljivosti informacijskih sistemov. Lani so znesek sredstev za ta namen zmanjšale, a so obljubile, da jih bodo letos povečale.
Meta Ahtik je spomnila, da je dobiček, ki so ga banke ustvarile v prvih sedmih mesecih, letos že presegel lanskega celoletnega. Izhaja pa v glavnem od prihodkov od obresti, saj za kredite zaračunavajo precej višje obresti, kot jih dajejo za vloge.
