Če kje v slovenskih mestih po ulici zaslišite temperamentne španske ritme, boste skoraj zagotovo pred sabo zagledali ne Španke, kot bi na prvi pogled - tudi zaradi odlične izgovorjave - presodili, temveč energično Celjanko z neukročenimi črnimi lasmi, s kitaro, mikrofonom, pred njo pa bo ležal kovček od kitare, v katerem se bodo zbirali prispevki. Gimnazijka se z ulično umetnostjo ukvarja že več kot 20 let. Začela je na ulicah večjih evropskih mest, sedaj največkrat nastopa v Celju in drugih slovenskih večjih mestih. Idealna sogovornica, ko je tema prepoved ulične glasbe v slovenski prestolnici. In to v najbolj donosnem času leta.
Prepoved ni prava pot
"Tema je kompleksna. V interesu dobrih glasbenikov je, da bi se stvari malo uredile. Neka osnovna pravila, koliko časa lahko posameznik igra, kako pogosto, kje, bi morala biti in glasbeniki in drugi ulični umetniki bi se jih morali držati," poudarja Vesna Sauvage. "Potem bi lahko ločili zrno od pleveli. To je bistvo. Vsa mesta, v katerih sem igrala, pa so to bila velika mesta, v Italiji, povsod po Evropi, ki so turistično obiskana, ker logično temu sledimo tudi ulični glasbeniki in drugi umetniki, imajo pravila, ki se jih je treba držati. Če imaš vsaj okvirno razdelano, kje se lahko igra, koliko časa lahko posameznik igra, potem to ni le 'cuzanje' drobiža. Mislim, da bi to moralo biti v interesu vsakega mesta, da postavi pravila. Sama sem upala, da bo tako tudi v Celju. Podžupanu sem to že poskusila opisati, a za to ni imel posluha," opisuje.
"Se mi zdi, da bi za to morala poskrbeti občina, a podžupanu se to (še) ni zdelo pomembno"
"V Mestni občini Celje doslej ni bilo pobud ali razprav o prepovedi nastopanja uličnih glasbenikov. Prav tako nismo zaznali, da bi bili njihovi nastopi moteči," so nam pojasnili na celjski občini. Zato o kakršnih koli prepovedih ne razmišljajo. Prepoved ni prava pot, dodaja tudi naša sogovornica. "Prepoved je posledica tega, da ni pravil. Ker potem je kaos in potem bomo kar vse prepovedali. To je grdo. Treba je najti kompromis, med občino, organizirani dogodki in temi, bolj spontanimi. Sem prva, ki sem zato, da bi obstajal nek dogovor. Sama, denimo, ob sobotah zjutraj, ko nastopam v mestu, dam zvočnik bolj potiho. Nikoli ne nastopam več kot dvakrat ali trikrat tedensko, četudi bi denar potrebovala. Držim se nenapisanih pravil. Potem pa se mirno na 'moj plac' vrine nekdo, ki se mu ni treba držati nobenih pravil," opisuje. "Zato kot nekdo, ki že 20 let živi od ulične glasbe poudarjam, da je pravim 'muzičarjem' v interesu, da se postavijo osnovna pravila. Ne prepoved - pravila."
"Mesto je organizem, potrebuje tudi tišino"
Dodaja, da so jo pred časom že nagovarjali, naj sproži to debato. "Ljudje v Celju so pred časom, kaki dve leti nazaj, bili nejevoljni, ker je bilo kar nekaj 'uličnih glasbenikov', ki so ljudem prav težili. Nekaj nas je takšnih, ki vemo, da mora tudi mesto imeti svoj mir. Mesto je organizem, potrebuje tudi tišino. Potrebuje pa tudi različno glasbo, a 'okusno' izvajano in z 'okusno' jakostjo."
Upa, da se bo na občini našel kdo, ki bi se mu zdelo vredno o tem govoriti in predvsem področje urediti. "Mislim, da sem človek, ki je nivo ulične glasbe postavil malce višje. In mi je do tega, da se ta nivo ohrani. A sama ne morem hoditi od glasbenika do glasbenika in mu težiti, zakaj je vsak dan tukaj, zakaj je toliko časa tukaj. Da naj ima malo občutka, koliko dolgo si lahko na enem mestu. Se mi zdi, da bi za to morala poskrbeti občina, a podžupanu se to (še) ni zdelo pomembno. Češ, naj bo, kakor je. A prej ali slej bo prišel kdo, ki bo to izkoristil. Kot so v to, da ni nobenih pravil, izkoristili v Ljubljani," zaključi Vesna Sauvage.
