Rozmari Petek
Ali je res treba graditi novo elektrarno na premog, medtem ko v svetu vlada trend opuščanja fosilnih goriv? In če že, ali je potrebna tako velika elektrarna? Je zanjo dovolj po ekonomski ceni izkopanega premoga? Takšna vprašanja - poleg najbolj očitnega: čemu se je investicija tako dražila - si je leta 2016 zastavljala že preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Že vsaj deset let se bolj ali manj jasno govori o tem, da je šlo pri tej naložbi marsikaj narobe in da so premnogi soodločevalci gledali stran. Sedaj pa so vse bolj glasni namigi, da so ravno obljube, ki so bile pred podpisi prvih pogodb o nakupu opreme za blok 6 dane s figo v žepu, krive, da se je TEŠ znašel v sila nezavidljivi situaciji. Prišlo je celo tako daleč, da se kot letnico zaprtja bloka 6 omenja že leto 2024. In kar je še bolj skrb vzbujajoče, tega nihče, niti TEŠ, še ni zanikal.
Zaprtje možno že leta 2024
Vse od začetka obratovanja bloka 6 TEŠ ni posloval pozitivno. Ne držijo ne izračuni glede cene premoga ne glede cene emisijskih kuponov. Brez pomoči matere, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki denar iz hidroelektrarn vlaga v TEŠ (v šestih letih so vložili 823 milijonov evrov), ne bi preživeli.
"Sistem funkcionira, a postaja nerentabilen," je na zadnjem javnem posvetu dejal generalni direktor HSE dr. Viktor Vračar. Za stanje najbolj krivi cene emisijskih kuponov, ki so za 20 let prehitele napovedi ob odločitvi za gradnjo novega bloka. "Vse, kar mi sedaj vidimo, je največ za tri leta naprej. Povsem zanesljivo lahko vidimo le leto vnaprej." Letos sklenjena poravnava z Alstomom oziroma njegovim pravnim naslednikom General Electricom v višini 261 milijonov evrov jim je prišla še kako prav, saj zgolj letos pričakujejo med 110 in 150 milijoni evrov izgube. Se torej res lahko zgodi, da bodo leta 2024 obstali? "Kot odgovorni upravljavec se v trenutni situaciji ne ukvarjamo z napovedovanjem izklopa, ampak v sodelovanju z lastnikom iščemo rešitve," so nejasno odgovorili na zelo konkretno vprašanje.
Brezplačnih kuponov ni
Na vprašanje, ali so se v neusmiljenih škarjah znašli zaradi napačnih, celo zavajajočih obljub snovalcev bloka 6, odgovarjajo: "Kalkulacije iz tistega časa so temeljile na takratnih dejstvih in regulatornih pričakovanjih ter so bile s tega vidika korektne. V kasnejšem obdobju je prišlo do bistvene zaostritve podnebne politike Evropske unije, ki je vplivala tudi na delovanje sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi. Tudi projekcije cen kuponov, na katerih temelji februarja 2020 sprejeti nacionalni energetski in podnebni načrt in so izhajale iz priporočil Evropske komisije, kažejo, da bo cena kupona leta 2025 23,3 evra, leta 2035 pa 43,5 evra. To je precej pod trenutno ceno," pravijo v TEŠ.
Trenutno so očitno največji problem cene emisijskih kuponov
In medtem ko se sami rušijo pod ceno predragih emisijskih kuponov, ki večkrat celo že presežejo ceno električne energije, imajo nekatere države kupone še danes brezplačne. "To podporo so si ob spremembi relevantne EU-zakonodaje izpogajali Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Litva, Poljska in Romunija, in sicer na osnovi BDP. Slovenija se takrat za tak pristop ni odločila, slovenski elektroenergetski sektor mora od leta 2013 vse kupone kupiti - s tem je postavljen v bistveno drugačen položaj kot energetski sistemi v soseščini," pravijo v TEŠ.
Zakaj Slovenija ni izkoristila možnosti brezplačnih kuponov? "To je vprašanje za ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za emisije. Del odgovora pa se skriva tudi v strokovnih podlagah investitorja TEŠ 6, ki je v ključnih trenutkih prepričeval javnost in poslance državnega zbora, da bo tveganje spremembe cene emisijskih kuponov sprejemljivo in da bo naložba donosna do leta 2054," so nam odgovorili z ministrstva za infrastrukturo. Na okoljskem ministrstvu pa so pojasnili, da so do oprostitve bile upravičene le države članice, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 nižji od 60 odstotkov povprečja EU. Zato Slovenija ni bila upravičena do teh sredstev.
Bo pomagala država?
Kako naprej? Če bodo emisijski kuponi predčasno zaprli TEŠ, bo državno poroštvo, podano za gradnjo bloka 6 v višini 440 milijonov evrov (zadnji obrok zapade leta 2038), padlo na pleča davkoplačevalcev, na kar so nekateri kritiki bloka 6 vseskozi opozarjali. "Zakon o poroštvu je državni zbor sprejel leta 2012 na predlog treh poslancev SD in enega poslanca Pozitivne Slovenije," opominjajo na ministrstvu za finance, medtem ko budno spremljajo stanje.
A obstajajo še vmesne poti. "Država ima na voljo različne mehanizme. Možna je uvedba t. i. mehanizma zmogljivosti - namenjenega zagotavljanju zadostnih zmogljivosti na trgu električne energije, ki lahko v vsakem trenutku zadostijo povpraševanju. Gre začasen ukrep, s katerim se v elektroenergetskem sistemu zagotovi doseganje potrebne ravni zadostnosti virov, pri čemer viri prejmejo plačilo za svojo razpoložljivost," opisujejo v TEŠ.
Države uporabljajo tudi sredstva iz posebnega modernizacijskega sklada in tudi uveljavljajo pomoč pri nakupu emisijskih kuponov in podporo v okviru procesa opuščanja premoga pri zapiranju premogovnikov in kompenzacije za upravljavce premogovnih elektrarn, opisujejo. Katero pot bo država ubrala, bo najverjetneje odvisno od preračunov, kaj je za državo cenejše, in od političnih odločitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
