V vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline (Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Solčava) je bila minuli konec tedna velika čistilna akcija Očistimo Zgornjo Savinjsko dolino. Sprva je bila načrtovana v decembru, a ji vreme takrat ni bilo naklonjeno. "Morda pa bo vreme zdržalo. Kaže, da naj bi bil popoldne dež. Zjutraj se je malo pokazalo sonce," so tokrat debatirali najzgodnejši prostovoljci pred gasilskim domom v Mozirju, medtem ko so čakali, da se vsi zberejo in odpravijo na določene lokacije. Vreme organizatorjem tudi tokrat ni bilo najbolj naklonjeno, a so se odločili, da akcijo izvedejo, četudi bo nekaj dežja. Kljub temu pa se je čiščenja udeležilo približno 1300 ljudi, največ v Mozirju, Nazarjah in Ljubnem ob Savinji. "Čeprav bi se dalo spodbuditi še nekoliko več ljudi, smo z udeležbo zadovoljni," je povedala Urša Zgojznik, soustanoviteljica Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline.
Za obnovo in razvoj doline
Novoustanovljeno Društvo za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, ki so ga ustanovili po katastrofalnih poplavah, ki so razdejale Zgornjo Savinjsko dolino, je bilo pobudnik te čistilne akcije. "Po poplavah se je pokazalo, da je potrebno, da dolina stopi skupaj, da imamo organizacijo, ki bo vse skupaj koordinirala. Glavni namen pa je povezan razvoj," je povedal Roman Čretnik, član društva in koordinator čistilne akcije v Mozirju. "Manjka nam povezanega pristopa. Ne nazadnje pa se moramo pričeti pogovarjati tudi o tem, kako živimo tukaj, kaj ljudi zanima, kaj potrebujejo," pa pravi Zgojznikova. Ravno ta čistilna akcija je bila prvi večji projekt, ki so ga organizirali. Cilj akcije je bil dvigniti motivacijo za obnovo in razvoj doline, h konkretni pomoči nagovoriti domačine in tudi druge ter osvoboditi reke, potoke in nabrežja odpadkov in narediti nekaj dobrega za okolje, v katerem živijo. "Ne nazadnje je bil namen tudi, da s terena dobimo neko povratno informacijo o tem, kakšno je stanje in kaj bo še potrebno postoriti," je povedala Zgojznikova. Čiščenju naplavin in odpadkov so se pridružile tudi druge tradicionalne spomladanske čistilne akcije. "Nesmiselno je bilo izvajati vsako akcijo posebej, če lahko iz tega naredimo eno večjo in vsi združimo moči," je povedala Zgojznikova. Akciji so se tako pridružili člani ribiških družin iz okolice in drugih krajev po Sloveniji, kajakaši, gasilci, čebelarji, domačini in prostovoljci od drugod. Med prvimi so bili na terenu ravno ribiči. "Danes smo se omejili samo na Dreto. Od zgoraj navzdol gremo. Že en vikend prej je bilo na terenu 55 ribičev, danes pa je okoli 70 domačih ribičev," je povedal Dušan Žunter, gospodar Ribiške družine Mozirje. Kot nam je povedal, največjo težavo predstavlja folija, kjer pa bo treba najti še kakšne druge načine, kako to rešiti. "Zagotovo bomo ribiči sklicali še vsaj dve čistilni akciji," je prepričan.
Nekateri so večino vrečk napolnili že dopoldne
"Pričeli smo okoli pol osme ure zjutraj. Razdelili smo si terene, kjer sodelujemo domačini, ribiči, gasilci, razna društva in domačini. Smo približno na tretjini tega, kar je v načrtu, s tem, da smo na tem terenu zdaj že drugič," je povedal Stane Weiss, član Ribiške družine Mozirje in Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje. "Težko ocenjujem, koliko smeti smo do sedaj nabrali, ampak lahko rečemo, da gre v kubike," ocenjuje in doda, da bo zagotovo potrebna še kakšna čistilna akcija. "So točke, kjer se najde kaj zasutega, kaj težkega, česar ni možno odstraniti z rokami, zato bo pri odstranitvi potrebna mehanizacija," je še povedal. Kar 280 ljudi se je zbralo v Ljubnem ob Savinji. "Cilj je predvsem očistiti obvodne pasove, nekje pet do deset metrov ob vodotokih, kjer je največja količina umetnega materiala in smeti," je povedal Gregor Križnik. "Vsakič, ko bo voda narasla, z vsakim vegetacijskim ciklom, bo to težje očistiti, zato je ključno, da se čim več očisti, preden pride nova povodenj," pojasnjuje. "Ob 7. uri zjutraj smo razdelili 150 vreč za smeti in v eni uri so bile polne," dodaja. Čistilni akciji se je pridružila tudi Lucija Grudnik Bric iz Grušovelj. "Na tem območju nas je približno 50, smo pa do sedaj že kar veliko postorili. Samo tukaj smo do zdaj nabrali 100 polnih vreč smeti," je povedala. Domačinom so se pridružili prostovoljci, ravno tej skupini se je pridružila skupina žensk s Krasa, ki so prišle že med avgustovskimi poplavami. Kot pravijo, so na pomoč priskočile, ker so hvaležne, da so leta 2022 gasilci iz Savinjske priskočili na pomoč pri gašenju požara na Krasu. Kot je povedala Zgojznikova, se zavedajo, da s to čistilno akcijo niso pobrali vseh odpadkov, se je pa rodila ideja o ponovitvah akcije.