Vsaj od leta 2006 je znano, da se na šest hektarjev veliki parceli Teharje, ki se je je bolj prijelo ime Bukovžlak, že leta odlaga material, ki izvira z območja stare cinkarne, daleč najbolj onesnaženega dela Celja. Civilne iniciative Celja so že ob navozu materiala o tem obvestile policijo in inšpekcijske službe, a te, čeprav je bila takrat med navoženim materialom najdena tudi stara dokumentacija nekdanje cinkarne, niso našli povezave. Za onesnaženje območja, ki je sicer imelo svoje lastnike (večinoma zasebnike, deloma pa je lastnica tudi celjska občina), tako ni bil uradno nihče kriv. Še več. Dokler niso Civilne iniciative Celja primer prijavile Evropski komisiji, o sanaciji ilegalne deponije nihče niti v sanjah ni razmišljal. Šele ko je julija 2015 Evropsko sodišče spoznalo, da gre za primer nezakonitega odlaganja odpadkov, je država oziroma okoljsko ministrstvo sklonjene glave dejalo, da bo poskrbelo za sanacijo.
Ministrstvo je sicer še pred odločitvijo sodišča poskušalo sodnike prepričati, da v primeru Bukovžlak ne gre za nevarne odpadke, kar so dokazovale analize, ki so jih plačale Civilne iniciative Celja. To je ministrstvo dokazovalo s svojimi analizami. In to trdi še danes. Kljub temu so leta 2016 naznanili, da bodo Bukovžlak obdali s tako imenovanim glinenim pokrovom, s katerim bodo onemogočili izpiranje zdravju škodljivih snovi v podtalnico. Če bo to dovolj, naj bi pokazale nadaljnje analize. Te so bile dokončane šele lani. Vmes, sredi leta 2018, je država iz Evrope prejela še en opomin, naj spoštuje sodbo sodišča.
Sanirano zemljišče bodo nato prodali
Prvi vidni premik je bilo zaznati v minulih dneh, ko so objavili dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za omenjeno območje, ki bo urejal pogoje za sanacijo. Prihodnji teden naj bi potekala javna razgrnitev, prihodnje leto pa naj bi ministrstvo začelo sanacijo. Kot so zadnje čase poudarjali, je takšna tudi časovnica sanacije, čeravno je še pred dvema letoma veljala drugačna. Takšna, po kateri bi dela morali zaključiti letos; po novi pa bo sanacija končana do poletja 2021. Kakšna bo ta sedaj? Zgradili bodo drenažni sistem za odvajanje izcednih in padavinskih vod, nato bodo na vodoneprepustnem pokrovu sanirane zemljine zgradili nasip, sledila bo ureditev dveh teras, namenjenih gradnji objektov in urejanju zunanjih površin za ozelenitev območja. Vse to v prvi fazi, ki bo stala okvirno od 4,7 do pet milijonov evrov, so pojasnili na ministrstvu. Do sedaj so zanjo porabili 1,2 milijona evrov.
Še v urejanje lastništva
Druga faza pa zajema predvsem izgradnjo enega ali več objektov ter prestavitev obstoječih industrijskih cevovodov, med njimi tudi voda, po katerem poteka transport sadre iz sedanje Cinkarne Celje na deponijo Za Travnikom. A tega ne bo gradilo ministrstvo, ki sicer računa, da bo do takrat postalo tudi lastnik ali vsaj večinski lastnik območja. Investitor, ki bo območje kupil, bo na platojih lahko gradil, vendar pri tem ne bo smel posegati v globino urejenih platojev.
Z vsem tem je koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar zadovoljen. "Preprečili bodo izluževanje nevarnih snovi v podtalnico, preprečili bodo prašenje. Vsekakor veliko bolje, kot je bilo sedaj," pravi. A preden se bodo lotili sanacije, morajo urediti še lastništvo. Vsaj polovica lastnikov naj bi svoj delež brezplačno že prenesla na državo, celjska občina pa naj bi jim podala služnost. Ministrstvo računa, da bo s prodajo saniranega območja vsaj deloma pokrilo velike stroške sanacije, ki so jih z zemljiščem imeli.
