Rozmari Petek
Bilo je pred dobrimi petimi leti. Kot spremljevalca otrok iz socialno šibkejših družin, ki jim je bilo omogočeno letovanje na morju, sta Milan Ninič in Jerneja Mastnak snovala, kako bi otrokom tudi pozimi pričarala nekaj lepega, toplega … božičnega. "Idejo je dobil Milan, nato sva jo premlevala, oblikovala, dala na papir. Začela sva s precejšnjim strahom, češ, bova dobila dovolj prostovoljcev, se bodo šole odzvale, se bodo ljudje odzvali in pomagali. Tudi nisva vedela, kje bi to sploh izpeljala," se spominja soustanoviteljica humanitarnega društva Enostavno pomagam Jerneja Mastnak. K sreči sta našla somišljenike. Trgovsko podjetje Tuš jim je že prvo leto priskočilo na pomoč in ponudilo prostore, pomagalo je tudi pri določenih materialnih stroških, kot je denimo zavijanje daril. Tako je še danes. Božičkovo tovarno daril so postavili sredi Tuševega celjskega nakupovalnega središča, med prvimi, ki so za otroka, o katerem je znano le ime in starost ter da družina potrebuje pomoč, zavili darilo, pa je bil tudi direktor Tuša Andraž Tuš. "To z ženo vedno zelo rada narediva. Sploh sedaj, ko imava otroka, se pomena takšne pozornosti še toliko bolj zavedava. Zato projekt vedno podpremo in ga bomo še naprej." Podjetje Tuš letos pomaga še na dodaten način – v trgovinah prodaja ovijalni papir iz recikliranih materialov in vsa sredstva podarja Božičkovi tovarni daril.
Izberi ime, prinesi darilo
Sicer koncept celjske Božičkove tovarne daril vseh pet let ostaja enak – vsak, ki jih obišče v njihovi tovarni, si na smrečici izbere ime otroka in se s tem zaobljubi, da se bo v treh dneh vrnil z darilom zanj. To mora vsebovati pet stvari: igračo, primerno otrokovi starosti, kos oblačila, šolsko potrebščino ali kakšen material za ustvarjanje, nekaj sladkega, zadnji, peti kos pa darovalec izbere sam. "S tem pusti svoj pečat," dodaja Milan Ninič. Njegov je denimo nutella. To potem zavije v Božičkovi tovarni daril, Božičkovi pomočniki pa nato darilo skrbno shranijo, zadnje dneve pred božičem pa ga s pomočjo prostovoljcev dostavijo na otrokov dom. Od lani jim pri tem pomagajo celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci številnih okoliških društev. Skupaj so 1250 daril, kolikor so jih zavili lani, dostavili v le treh dneh.
Bosi na vratih čakajo darilo
V vseh petih letih se še ni zgodilo, da bi kakšen otrok ostal brez darila. "Na smrečico gre naenkrat 130 imen in lani so v enem dnevu pobrali vsa," opisuje Ninič. "Nikoli nobena želja ne ostane. Še 24. decembra nas ljudje sprašujejo, ali še imamo kaj otrok. Vsi, ki si izberejo otroka za obdarovanje, to tudi izpolnijo, čeprav jih je včasih treba spomniti, da se bliža rok, ker včasih kdo tudi malo pozabi. Ampak res nikoli nobeno ime ne ostane na smrečici. Če bi, bi seveda zanj mi kupili darilo," dodaja Jerneja. Otroci vsaj v tem prazničnem času namreč ne smejo biti razočarani. "Trenutek, ko na dom pripeljemo darilo, je nepopisen. Čakajo nas že pri vratih. Včasih otroci pridrvijo na vrata bosi, le z majčkami na sebi … Človek ostane brez besede. Solze sreče in zahvale kar kipijo iz njih. Če sam tega ne vidiš, ne moreš verjeti, da med nami živijo ljudje, ki so res v stiski, ker otroku ne morejo za božič kupiti darila. Večkrat se srečaš z zgodbami, ki nas ne pustijo ravnodušne, in potem samo upam, da so otroci vendarle na varnem, da jim gre dobro," doda Jerneja.
Do otrok s pomočjo svetovalnih delavk
Ekipa društva Enostavno pomagam za otroke, ki bi sicer v prazničnih dneh ostali brez daril, izvedo s pomočjo svetovalnih delavcev na osnovnih šolah in vrtcih. Vsem zgodaj jeseni pošljejo povabilo, nekateri pa so se projekta že tako navadili, da jih že tudi sami pokličejo in prosijo za pomoč. Prva leta so to bile le celjske ustanove, sedaj pa Božičkova tovarna daril seže do Vranskega, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah in Rimskih Toplic. "Prihodnje leto želimo v projekt vključiti še velenjsko regijo in se razširiti vse do Koroške," napoveduje Ninič. Trenutno v tovarni dela okoli 20 prostovoljcev, večina jih dežura v tovarni, nekaj pa jih skrbi za operativne in logistične zadeve. "Sicer se je porodila ideja, da bi tovarno postavili v vseh Tuševih centrih, vendar nas za tak podvig ni dovolj. Ampak letos vsaj lahko pomaga vsak, ne glede na to, če nas obišče, saj pomaga z nakupom ovijalnega papirja."
Da bi projekt zaživel po celi Sloveniji, bi se morali pojaviti posnemovalci. "To bi bilo zelo dobrodošlo. Tudi nam je bil vzor projekt Božiček za en dan, le da smo ga mi malce spremenili, naredili bolj domačega, lokalnega," idejo o posnemovalcih podpira Ninič. Namreč več ko je takšnih akcij, manj je možnosti, da kje daleč stran kakšen otrok na božično noč toči solze razočaranja …
