Zdrvelo je še eno leto. Kot vedno.
Medtem ko smo ihtavo tekali med službo in obveznostmi, sovražili ponedeljke in nestrpno čakali petke. Vikende, da bomo končno stopili na zavoro, se umaknili iz živčnega prometa, uživali in počivali ter se polnili s pozitivno energijo. Ob nedeljskih večerih pa spet in spet z obžalovanjem ugotavljali, da smo v najboljšem primeru zgolj nekoliko zmanjšali pospešek - iz svetlobne hitrosti v hitrost zvoka recimo. Razočarano spraševali vremenske aplikacije, kdaj bo končno minilo mrzlo, mokro, oblačno, kislo ... vreme in posijalo sonce, da gremo na počitnice, ki nam jih je potem pokvarila peklenska vročina.
Zapravljali ure in ure s čakanjem pred semaforji, v gneči pri blagajnah, v bankah, pred pisarnami birokratov. V stresu, ob učenju, čiščenju stanovanja, buljenju v ekrane tudi, ko se nam vsebina ni zdela niti malo zanimiva. Preverjali pomembnost na družabnih omrežjih pri sledilcih, ki jih pravzaprav ne poznamo. Si grenili življenje zaradi preveč ali premalo kilogramov, celulita, povešene kože, gub, mozoljev, madežev, krčnih žil, strij, pomanjkanja denarja. V mrzličnem iskanju sreče, ljubečega, pozornega, lepega, skratka idealnega partnerja, popolnih, pridnih, pametnih, ubogljivih otrok. Pridno zalivali in gojili bolečino za izgubljenimi ljudmi, živalmi, stvarmi. Dragocene trenutke, potrpljenje, razpoloženje radodarno poklanjali danes že popolnoma nepomembnim razlogom za našo srečo. Se predajali slabi volji, jezi, skrbem. Ter prečuli noči v iskanju odgovora, zakaj je sosedova trava spet bolj zelena!
A kljub temu smo v 365 dneh, ki smo jih imeli na voljo, namenoma ali zgolj po naključju strpali tudi kaj lepega in dobrega. Le da moramo za temi "nepomembnimi malenkostmi" ob vsaki letni inventuri temeljiteje, globlje brskati po tistih bolj oddaljenih predalčkih v spominu. Čeprav trenutkov, ko smo se z družino, prijatelji ali sami odklopili od tekočega traka rutine, sploh ni tako malo. Kot tudi ne komplimentov in prijaznih besed, ki so polepšale dan. Ali šal, ki smo se jim od srca nasmejali. Načrtov, ki smo jih uspešno uresničili, ciljev, ki smo jih dosegli. Prijetnih presenečenj, ki jih niti v sanjah nismo pričakovali, povabil, na katere smo že dolgo upali. Novih besed in črk, ki se jih je naučil naš malček, ali rojstnodnevnih zabav, na katerih so se izpolnjevale skrite želje, upihnjene ob svečkah.
Bili smo tudi na vsaj eni poroki, krstu, obletnici mature, abrahamu, proslavljanju diplome, nove službe ali pestovali pravkar rojeno dete. In smo pomemben del nekogaršnjega življenja, trenutkov, ki jih zmeraj znova obuja. V popotniški dnevnik pa smo zapisali še eno odkritje skritega koščka pod soncem, neznanih vonjav, ljudi, celo vesolje nepozabnih novih spominov torej. Ki nam bodo dajali smisel, razlog, voljo, energijo, da vztrajamo, se borimo ali prepustimo. Da uživamo, zaupamo življenju.
In letos štejte poljube, objeme, ki jih boste prejeli ali dali, če le lahko. 365 naj bo osnova zbirke. Ter pozabite nesrečna naključja, nesmiselne zamere. Oprostite sebi in drugim spodrsljaje, še bolj neprehojene korake, ki se (še) niso zgodili. Vsem, ki so odšli, pa zaželite srečno. Naj se imajo fino, kjer koli že so. Sprejmite neizpolnjena pričakovanja in nadaljujte - pred vami je novih 365 priložnosti in razlogov za veselje, spomine, izkušnje. Za srečo.
