Bonbon
Občutek popolne izžetosti te spremlja na vsakem koraku. Pri vsem, kar počneš. In obveznosti je vedno več. Nisi depresiven, a si kot cunja in vsak najmanjši napor na tvoja ramena pritiska s tonsko težo. Rdeče lučke svetijo, pa če se še tako obračaš stran. Izgorelost. Gre za stanje čustvene izčrpanosti, zmanjšane zmogljivosti na vseh ravneh in tudi telesno izčrpanost. Misel Če telo trošimo, bo nekje počilo je enostavno razumeti, a je ni vedno lahko slišati. Stanje vzbuja skrb, saj kar 52 odstotkov Slovencev kaže znake izgorelosti in osem odstotkov teh jih že kaže znake zadnje stopnje. Med najbolj ogrožene sodijo menedžerji, dijaki in študentje, naravoslovni in tehnični strokovnjaki, zdravniki, arhitekti, računalničarji in zaposleni v storitvenih poklicih (trgovina, gostinstvo). Pot gre strmo navzdol. Iz čilosti prestopimo v utrujenost, ki jo nadgradi preutrujenost, kmalu smo izčrpani, počutimo se ujete v krog in izgorelost je tu.
Poglejmo si stopnje izgorelosti pobliže
Prva stopnja je izčrpanost. Gre za občutek kronične utrujenosti, ki ga človek presega s prisilnim deloholizmom. Značilna sta tudi manjša odpornost in zanikanje slabega počutja. Telesni znaki, ki kažejo na to, so kronična utrujenost, bolečine (v mišicah, prebavilih ...), srčno-žilne težave (palpitacija, tahikardija, ekstrasistole, visok krvni tlak), motnje spanja (nočno prebujanje), migrene, panični napadi, mravljinčenje, prebavne motnje, oslabljen imunski sistem (pogosto obolevanje).
Druga stopnja izgorelosti je ujetost, občutek, ki ga spremlja velika izčrpanost, človek pa se žal pogosto odzove s še večjo dejavnostjo. Telesni znaki so jasni: huda izčrpanost, kronična utrujenost, bolečine (v križu, v vratu), glavoboli, alergije, upad energije, zmanjšana zbranost, težave s spominom in koncentracijo, upad imunske odpornosti (pogosto obolevanje).
Tretja stopnja izgorelosti je stanje pred zlomom, ki ga spremlja značilno nihanje med deloholizmom in izčrpanostjo ob občutku vse večje razvrednotenosti.
Sledi zlom, ki je izražen kot velika in dolgotrajna izguba energije. Ko pride do zloma, je pot nazaj tako dolga in težavna, da bi lahko govorili o kronični bolezni. Dolgoročne posledice so lahko celo srčni infarkt, možganska kap in razne kronične bolezni.
Kaj lahko storimo, da ne zapademo v peklenski krog?
Spimo osem ur na dan, poskrbimo za urejeno prehrano, kar pomeni, da se izogibamo sladkorju, telesu zagotavljamo manjkajoče antioksidante, vitamine in minerale. Zvečer ne jemo. Izogibamo se psihostimulansom, kot sta kava in alkohol, opustimo kajenje in poskusimo z redno, a ne pretirano telesno dejavnostjo.
