Ne Marilyn, Meryl je bila zame od nekdaj usodna svetlolaska. Še danes se spomnim nedeljskega popoldneva, ko sem jokala kot dež, ker je Joann zapustila malega Billyja in gospoda Kramerja, da bi našla sebe. Seveda me mamin stavek "Ko boš velika, boš razumela" v rosni mladosti niti slučajno ni potolažil. Vraga, nikoli! Po nekaj dneh čustvene drame pa sem vendarle potegnila zaključek, da ji bom nekoč mogoče še dala priložnost, in danes jo res presneto dobro razumem.
Kot sem razumela, da je bila Molly Gilmore v Zaljubljanju nora na De Nira. Se katera sploh lahko upre njegovemu šarmu? Srce mi je spet parala kot žena francoskega poročnika, mi ga v Moji Afriki z Redfordom pokrpala za silo, a ob koncu še bolj odprla, da sem ob Kriku v temi že skoraj izkrvavela. Ker ima vsaka dobra igralka odličen občutek za dramaturgijo, pa je tudi Meryl vedela, da je končno čas za katarzo, in me v Smrt ji lepo pristoji na rob solz raje pripeljala s smehom. Ko je kot Miranda Priestly hudičevo dobro nosila Prado, pa sem popolnoma nepripravljena na njeno levitev lahko samo obnemela. Naj še naštevam vrhunce za vrhuncem? Marvinova soba, Ure do večnosti, Jagenjčki in levi, Dvom, Železna lady, Slavno neslavna Florence, celo Huda mravljica! Zdi se, da seznam nima konca. Da je bila Streepova na platnu že vse, kar je sploh mogoče. In da je vse, res vse vloge nosila tako elegantno s tistim večno skrivnostnim nasmeškom Mone Lize.
Ki ne zamre niti, ko sredi zrelih let z možem Arnoldom po 31 letih predanega zakona sedita pred vrati ordinacije zvezdniškega guruja idilične obmorske seks klinike, ki menda pomaga parom začiniti in poživiti rutino. Podžgati poželenje, ki ga mogoče nikoli sploh ni bilo? In Meryl ter Tommy res ne moreta tekmovati z romanom 50 odtenkov sive, sploh pa z njim ne more tekmovati njuno spolno življenje. Ironija je celo, da bi morda, zelo verjetno, gotovo, absolutno že kar nujno potrebovala prav to: 50 odtenkov sive, če hočeta nazaj svoj zakon.
Drug drugega namreč le še komaj opazita. Med njima ne klikne več, ali bolje rečeno, manjka jima intimnost. Saj veste, tisti tip bližine, iz katere se kakšnih dvajset let prej običajno (pre)hitro rodijo otroci. A med njiju ni prišla tretja oseba. Sploh ne, o mladem čistilcu bazena in lepi sosedi ne duha ne sluha in tudi zakonca Rose nista, v vojni, izbruhih in obmetavanju s poročnim servisom. Le kot par sta izginila, zbledela, ovenela, to je vse, zakonsko življenje pa prenašata stoično, s polno apatije.
A tudi potem, ko Kay v knjigarni zagleda terapevtski seks priročnik, "primeren njenim letom", ki ga je napisal in začinil njun, šepetalec zakonskim parom v krizi, z Arnoldom ne padeta v poceni porn, ampak gresta na terapijo, ki jima priporoča objemanje (za začetek) ali oralni seks (za konec), vmes pa jagode in šampanjec v kadi. In moto filma? Ne le dr. Felda, temveč vseh vpletenih - da ni nikoli prepozno. Da zakon lahko vedno restavriraš in da spolnost ni nujno na dnu seznama, daleč za nogometno tekmo, likanjem, brisanjem poda in delanjem domačih nalog. Da je status quo ante mogoč, novo leto, rojstni dan in valentinovo niso edini "razlogi" za pozornost, nov blender, posoda ali likalnik pa niso darilo.
Čeprav je pravzaprav čudno, da se par, ki se je seksu spontano odpovedal, prepričuje, da ga spet uvrsti v urnik. To je približno tako, kot da bi reševanje gospodarske krize prepustili tistim, ki so jo povzročili. In točno to počnemo - v tem smislu je film Kako začiniti zakon dramedija in povsem v rimi s časom, ko nenadoma vsi hočemo status quo ante svojega ljubezenskega življenja, se na vsak način vrniti, obuditi, a bi se morali le sprostiti in prepustiti.
Zato hvala, draga Maryl, za opomin, kako žalostno je, če rutina zmaga in zakonca med večerjo samo še molčita. Čeprav je tudi okej, če kdaj želimo na vrat na nos spakirati kovčke, ker smo siti paniranih zrezkov za kosilo in pogretih ostankov za večerjo, osamljenosti pred ekrani ali ignoriranja nove frizure, šminke, parfuma. Kljub temu pa velja zares zaloputniti z vrati šele, ko nismo več eni in edini. Da tega ne pozabimo, pa tu in tam potrebujemo takšno brco v rit z elegantnim nasmeškom - da se razjočemo in nasmejimo.
